Ivica Podgornik

ASFINAG je objavil koledar voženj za leto 2026 za most Luegbrücke na avtocesti A 13 (Brenner Autobahn).

Koledar vsebuje vse ključne podatke za načrtovanje poti:

  • Dnevi z enopasovno in dvosmerno prometno ureditvijo (približno 180 dni z dvema pasovoma),
  • Prepovedi vožnje za tovorna vozila nad 7,5 t (14 dodatnih prepovednih dni),
  • Načrtovani dnevi vzdrževalnih del in omejitev prometa.

Koler je nepogrešljiv za prevoznike, avtobusne prevoze in vse, ki pogosto uporabljajo Brennersko avtocesto, saj omogoča pravočasno načrtovanje poti in zmanjšuje tveganje zastojev.

Prenos koledarja voženj 2026

Published in Prevozniki

Vračilo trošarine za komercialne prevoze:

  • za mesec oktober 2025 znaša: 120,22 EUR/1.000 l goriva
  • za mesec november 2025 znaša: 103,87 EUR/1.000 l goriva
Published in Prevozniki
četrtek, 18 december 2025 13:07

Predlog spremembe Zakona o cestninjenju

  • Zaračunavanje zunanjih stroškov za onesnaževanje zraka in hrupa s 1.aprilom 2026

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog sprememb Zakona o cestninjenju, ki prenaša določbe Direktive (EU) 2022/362 in uvaja pomembne novosti za cestninjenje vozil nad 3.500 kg največje dovoljene mase.

Ključne spremembe: Nova sestavina cestnine – pristojbina za zunanje stroške. Poleg infrastrukturne pristojbine se uvaja dodatna pristojbina za zunanje stroške, ki vključuje:

  • stroške onesnaževanja zraka (emisije PM₂.₅, NOₓ),
  • stroške prometnega hrupa.

Pristojbina se določa na pregleden, objektiven način, skladno z referenčnimi vrednostmi iz EU direktive.

Pristojbina za zunanje stroške se začne zaračunavati 1. aprila 2026 na cestninskih cestah za vozila nad 3,5 t.

Na podlagi pobude obeh zbornic se bo polovica dodatno pobranih sredstev  namenila sektorju cestnih prevoznikov.  Prihodki, ocenjeni na 27,6 mio EUR letno,  se bodo porabili za:

  • ukrepe za zmanjšanje vplivov prometa na okolje,
  • razvoj prometne infrastrukture,
  • nepovratne finančne spodbude za prevoznike (npr. nakup vozil z nižjimi emisijami, digitalizacija voznih parkov ipd.).

e-Demokracija: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju

Published in Prevozniki

V Uradnem listu RS, št. 102/2025 z dne 5.12.2025 je objavljena Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.

Priloga: Zneski dnevnic za službena potovanja v posamezne države oziroma mesta- Priloga.

Novi zneski dnevni se zvišujejo za 20 % glede na dosedanje veljavne zneske.

Uredba začne veljati 1. januarja 2026

Primerjava: stare vrednosti dnevnic – nove vrednosti dnevnic

Published in Prevozniki
četrtek, 18 december 2025 13:06

Zamenjava vozniških dovoljenj

Državni zbor je na seji 25. novembra 2025 sprejel dopolnitev Zakona o voznikih (ZVoz‑1F), ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 102/2025 in začne veljati 15 dni po objavi, torej 20. decembra 2025.

V Zakon o voznikih se dodaja 68.a člen, ki omogoča imetnikom vozniških dovoljenj iz Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova ali Srbije, da zamenjajo svoje dovoljenje za slovensko brez praktičnega dela izpita, če imajo običajno prebivališče v Sloveniji in zamenjavo opravijo v roku enega leta od dneva prijave prebivališča.

Enostavnejša integracija: Nova ureditev deluje kot podporni ukrep za hitrejšo in bolj enostavno vključitev državljanov omenjenih držav, ki se preselijo v Slovenijo.
Administrativna poenostavitev: Odpravlja potrebo po praktičnem delu izpita za primerno priznana dovoljenja in s tem zmanjšuje birokracijo.

Published in Prevozniki

Sprejet je bil nov  Zakon o gostinstvu. Zakon je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2026, razen 24. in 25. člena, ki se začneta uporabljati 1. januarja 2027, ter 26. do 31. člena, ki se začnejo uporabljati 1. februarja 2026.

Ključne novosti zakona so:

  • večja fleksibilnost poslovanja gostinskih obratov (odprava prijave rednega obratovalnega časa).
  • strokovno ocenjevanje najvišjih kakovostnih kategorij nastanitvenih obratov in turističnih kmetij z nastanitvijo in
  • regulacija kratkotrajnega oddajanja stanovanj ter nadgradnja registra nastanitvenih obratov.

Pomembna za izvajalce nastanitvene dejavnosti novica je objavljena na spletni strani AJPES na povezavi: https://www.ajpes.si/novica/Nov_Zakon_o_gostinstvu_(ZGos-1)_bo_vplival_na_prenovo_Registra_nastanitvenih_obratov_(RNO)?id=631

»Sprejet je nov Zakon o gostinstvu, na podlagi katerega bo AJPES s 1. februarjem 2026 nadgradil Register nastanitvenih obratov (RNO).

Skladno z določbami novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1; Uradni list RS,  št. 77/25) so spremembe v zvezi z vpisi nastanitvenih obratov v RNO sledeče:

  • Vsi izvajalci nastanitvene dejavnosti bodo morali dopolniti oziroma posodobiti podatke o svojih nastanitvenih obratih v RNO najkasneje do 30. junija 2026, pri čemer se ID številke že vpisanih nastanitvenih obratov ne bodo spremenile.
  • Nastanitvena dejavnost se bo lahko izvajala le v nastanitvenih obratih z veljavno ID številko.
  • Za nastanitvene obrate, v katerih se opravlja oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem, bo moral izvajalec nastanitvene dejavnosti pridobiti soglasja lastnik-a/ov stanovanja in etažnih lastnikov za oddajanje v kratkotrajni najem (če je stanovanje v dvostanovanjski oziroma tri- in večstanovanjski stavbi.)
  • Omejitve glede števila dni oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem bodo začele veljati z letom 2027.

Vsebinska vprašanja za oddajanje v kratkotrajni najem lahko posredujete na naslov e-predala Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Vir: AJPES

Published in Gostinci

Predlog Pravilnika o obratovalnem času gostinskih obratov

Na portalu eUprava je bil objavljen  Predlog pravilnika o obratovalnem času gostinskih obratov .

Sekcija za gostinstvo in turizem bo posredovala pripombe. V nadaljevanju vam pošiljamo nekaj poglavitnih pomislekov in pripomb:

  • Pripombe ne četrti odstavek 3.člena, saj menimo, da predlagana določba s svojo togostjo in avtomatizmom ne omogoča upoštevanja specifičnih okoliščin posameznega gostinskega obrata. Številni obrati v mestnih jedrih, ki so formalno na "območju stanovanj", dejansko ne povzročajo motenj in so ključni za turistični utrip. Menimo, da je zanašanje na to, da bo vsaka občina za vsako specifično lokacijo sprejemala poseben splošni akt za podaljšanje rednega obratovalnega časa neživljenjsko. Postopek odločanja bi moral omogočati večjo prožnost že na ravni odločanja o soglasju. Menimo, da bo nova, bolj eksplicitna določba glede »območja stanovanj, določenem v občinskem prostorskem aktu« v praksi povzročila težave.
  • Menimo, da je predlagan postopek za pridobitev soglasja za podaljšan obratovalni čas, kot ga določata 5. in 6. člen osnutka Pravilnika pretirano formalizira in birokratizira. Vlaganje formalnih vlog (5. člen) in izdajanje upravnih odločb (6. člen) bo za gostince pomenilo dodatno administrativno breme, daljše postopke in večjo odvisnost od občinske uprave. Dodatno pravilnik predvideva vlaganje vlog za podaljšan obratovalni čas le na fizičnem obrazcu.  V času luči digitalizacije postopkov in zmanjševanju  administrativnih bremen predlagamo, da se v pravilnik doda določilo, ki omogoča elektronsko vlaganje vlog – na kar opozarjamo že vrsto let.
  • Pripombo k omejitvi obratovalnega časa zunanjih površin. Tretji odstavek 3. člena določa, da je redni obratovalni čas zunanjih površin (teras, vrtov) ne glede na vrsto obrata in lokacijo omejen na čas med 6. in 24. uro. Takšna toga določba ne upošteva specifik posameznih lokacij (npr. obratov, ki niso v neposredni bližini stanovanj....)
  • Pripomba k prehodni določbi (8. člen) Drugi odstavek 8. člena osnutka Pravilnika vnaša veliko pravno negotovost. Določa namreč, da lahko obstoječa, veljavna soglasja za podaljšan obratovalni čas prenehajo veljati z dnem, ko občina sprejme nov, strožji splošni akt. Občina lahko z novim odlokom kadarkoli in brez ustreznega prehodnega obdobja poseže v njihove pridobljene pravice. To ustvarja nepredvidljivo poslovno okolje. Menimo, da mora veljati načelo, da se pravnomočno pridobljene pravice spoštujejo do njihovega izteka.

priloge:

PRAVILNIK OBRATOVALNEGA ČASA

OBRAZEC ZA PRIJAVO OBRATOVALNEGA ČASA

Published in Gostinci
četrtek, 11 december 2025 08:48

28. razpis za vpis na mojstrske izpite

 

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije skladno s 7. členom Pravilnika o mojstrskih izpitih (Uradni list RS, št. 101/2004)

objavlja razpis za opravljanje mojstrskega izpita za naslednje mojstrske nazive:  SEZNAM MOJSTRSKIH NAZIVOV

RAZPISNI ROK ZAČNE TEČI 5.  1. 2026
IN TRAJA DO 31. 12.  2026.

V okviru 28. razpisa za leto 2026 sta določena dva pristopna roka in sicer:

  • prvi pristopni rok je 3. 3. 2026 (rok za oddajo popolnih vlog je do 13. 2. 2026)
  • drugi pristopni rok je 13. 10. 2026 (rok za oddajo popolnih vlog je do 18. 9. 2026).
Published in Novice

FURS je pripravil pojasnilo glede sprememb na področju vstopa in izstopa v sistem in sprememb pri stopnji davka pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Državni Zbor je 11. novembra 2025 na izredni seji sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), s katerim se spreminjajo pogoji za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov.

ZPZR je bil v Uradnem listu RS objavljen 19. novembra 2025 (Uradni list RS, št. 91/25), veljati pa je začel 20. novembra 2025. Novosti iz ZPZR veljajo že za davčno leto 2026.

Vsebino pojasnila nadjete na povezavi: FURS (pojasnilo z dne 24.11.2024).

Published in Novice
sreda, 03 december 2025 11:45

Zimski regres ni izvzet iz izvršbe

FURS se je v dopolnjeni brošuri Davčna izvršba, 5. izdaja, november 2025, opredelil do izvršbe na zimski regres.

Zapisal je:

Zimski regres oziroma denarni prejemek iz tega naslova (z različnimi poimenovanji, npr. božičnica, trinajsta plača…) ni izvzet iz davčne izvršbe, zato se nanj z izvršbo lahko poseže. Gre za prejemek, ki (tako kot npr. plača, regres za letni dopust, jubilejna nagrada, povračilo potnih stroškov, nadomestilo za prehrano, ipd.) šteje za dohodek iz delovnega razmerja in je predmet omejitev pri izvršbi. To pomeni, da je na tovrstne prejemke z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače. V primeru obveznosti preživljanja družinskega člana ali druge osebe, pa lahko dolžnik pri izvrševalcu sklepa o izvršbi iz tega razloga uveljavlja dodatno omejitev.

Vir: FURS

Published in Novice
Stran 4 od 46