PO ZAKONU O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ JE PONEDELJEK 14.8.2023 DELA PROST DAN

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) kot začasni ukrep na področju dela določa, da je 14. avgust 2023 dela prost dan. Delodajalec je dolžan v svoje breme izplačati nadomestilo plače, podobno kot to velja za praznike in druge dela proste dneve. V primeru, da bi delodajalec imel svoje poslovanje urejeno na način, da traja delovni teden zaposlenih od torka do nedelje, ponedeljek pa je nedelovni dan, zanj uvedba »solidarnostnega ponedeljka« 14.8.2023 ne igra nikakršne vloge.

Z delovnopravnega vidika je tako pomembno, da je delavec, če ni izrecno razporejen na delo na ta dan, prost delovne obveznosti, delodajalec pa mu je za ta dan dolžan izplačati nadomestilo plače. 

V primeru, da delavec na dela prost dan dela, mu pripada dodatek za delo v posebnih pogojih dela, ki izhaja iz razporeditve delovnega časa (dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu).

Gostinska dejavnost:

Če ima gostinski obrat ob ponedeljkih prijavljen obratovalni čas in z morebitnimi zaposlenimi v pogodbah o zaposlitvi ponedeljek opredeljen kot delovni dan, gostilna lahko obratuje in tudi delavci lahko delajo, so pa zaposleni upravičeni do ustreznega dodatka za delo na praznik,  skladno z določbami zavezujoče ali primerljive kolektivne pogodbe.

Trgovska dejavnost:

Poveljnik Civilne zaščite RS, Srečko Šestan je dne 5.8.2023 izdal Odredbo za možnost odprtja prodajaln, št. 843-71/2023-48 – DGZR, ki določa: » Zaradi nujnih potreb za zaščito ljudi, premoženja, živali in okolja, fizičnim in pravnim osebam, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, do preklica odrejam možnost odprtja prodajaln, v katerih se prodajajo živila, tehnično blago in otroška oprema, ne glede na določbe zakona, ki ureja trgovino, tudi ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih.« Odredba velja od 5.8 2023 do preklica za celotno državo. Glede na Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami to velja samo za čas intervencije, ni pa še znano, do kdaj naj bi intervencija po poplavah trajala. Zaradi navedene Odredbe so posledično prodajalne, v katerih se prodajajo živila, tehnično blago in otroška oprema, lahko odprte tudi v ponedeljek 14.8.2023.

POMOČ GOSPODARSTVU PO ZAKONU O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ

Sprememba Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ( Ur.l.88/2023 z  dne 10.8.2023), določa tudi ključne ukrepe za pomoč gospodarstvu.

1.Predplačilo in poplačilo škode

Podjetja bodo lahko prejela predplačila za škodo in sicer v višini do 10 % ocenjene škode. S tem ukrepom je predvideno sofinanciranje nastale škode na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodka. Po trenutni oceni bo to znašalo od 50-100 milijonov evrov. Ta pomoč pa se bo upoštevala pri naknadnem izplačilu dodeljenih sredstev v okviru Programa odprave posledic škode v gospodarstvu.

Zakon omogoča pripravo Programa odprave posledic škode v gospodarstvu, po katerem bodo lahko oškodovana podjetja prejela tudi pomoč v višini do 60 %, če so imela škodo, ki je nastala in je upravičena do pomoči, zavarovano. V nasprotnem primeru je povračilo do 50 %. Izplačilo zavarovalnine se odšteje pri izračunu višine dodeljenih sredstev.

 

2.Zagotavljanje likvidnosti podjetij

Za zagotavljanje likvidnosti podjetij zakon določa dva ukrepa. Prvi ukrep omogoča SID banki in Slovenskemu podjetniškemu skladu, da prejeta sredstva (130 mio) v okviru ukrepov za spopadanje z ukrajinsko in energetsko krizo namenita tudi za odpravo posledic poplav v letošnjem letu. 

Drugi ukrep v ( 100 mio) omogoča finančni inženiring v obliki posojilnega sklada in garancijske sheme v enaki višini za investicije v osnovna in obratna sredstva.

 

3.Odlog plačila kreditov od javnih skladov

Zakon določa tudi, da lahko vsi, ki so v preteklosti prejeli kredite od javnih skladov, zaprosijo odlog plačila kreditov za obdobje 12 mesecev. Javni skladi (Slovenski podjetniški sklad, Slovenski regionalno razvojni sklad, Eko sklad) lahko kreditojemalcem odobrijo odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve novele. Podjetja bodo morala oddati vlogo do 31. decembra 2023.

 

4.Podaljšanje projektnih rokov

Ministrstvo si bo v okviru zmožnosti prizadevalo ugoditi predlogom podjetij in občin za podaljšanje rokov za izvedbo projektov, za oddajo zahtevkov za izplačilo, za predložitev poročil ter po potrebi tudi ostale roke in zaveze iz pogodb o sofinanciranju za prizadeta podjetja.

5.Višja sila

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave, bo upravičen do višjega nadomestila plače, in sicer v višini 80 % plače, ki bi jo zaposleni prejel, če bi delal, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.Delodajalec bo lahko pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave. Izplačana nadomestila plač delavcev bo Slovenija povrnila v celoti, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

6.Čakanje na delo 

Novela zakona določa pravico do delnega povračila nadomestila plače tudi za delavce na začasnem čakanju na delo.Pravico lahko uveljavlja vsak delodajalec v Sloveniji, registriran najpozneje na 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav. Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II) in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Sloveniji za mesec maj 2023. Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023 in ob tem uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Delavec bo imel za čas začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove ( sedmi odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.V primeru odpuščanj delavcev iz poslovnega razloga in delitve dobička, novela zakona vsebuje varovalko. Delodajalci, ki so uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače tako za primer čakanja na delo kot višje sile, bodo morali v primeru teh ravnanj prejeta sredstva vrniti v celoti.Novela zakona določa možnost podaljšanja delnega povračila nadomestila plače s sklepom Vlade do 31. decembra 2023. 

7.Pomoč samozaposlenim 

Samozaposleni, ki so bili registrirani za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023, novela zakona predvidvea pomoč v višini 1.200 evrov na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023, ki bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo treba predložiti izjavo preko informacijskega sistema FURS.Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, bo znašala 760 evrov na mesec, pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa bo znašala 1.020 evrov na mesec.  Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo potrebno predložiti izjavo preko informacijskega sistema FURS.

8.Plačana odsotnost za prostovoljce

Za namen sodelovanja pri pomoči odpravljanja posledic naravne nesreče poplave, bodo prostovoljci imeli pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo delodajalcem povrne Slovenija. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu, izplačana nadomestila plač prostovoljcev pa bo Slovenija povrnila v celoti.

OZS pomaga pri zbiranju finančne pomoči za oškodovane obrtnike in podjetnike

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v okviru Ustanove za humanitarno pomoč obrtnikom zbira finančno pomoč za obrtnike in podjetnike, ki so jih v minulih dneh prizadele katastrofalne poplave. Posamezniki lahko sredstva prispevajo z nakazilom na TRR ustanove ali s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo OBRTNIK10 na 1919.

Katastrofalne poplave, ki so v minulih dneh zajele Slovenijo, so prizadele številna podjetja. Na najbolj prizadetih območjih skorajda ni podjetja ali obrtne delavnice, ki ne bi utrpela škode, že prve ocene pa kažejo, da bo te za več sto milijonov evrov. Narasla voda je minule dni poplavila in uničila številne poslovne objekte, stroje in opremo v njih, zaloge materiala ter izdelke. Poplave so obrtnikom in podjetnikom povzročile ogromno škodo, dodatno težavo pa predstavlja tudi poškodovana infrastruktura na posameznih območjih.

Akcijo zbiranja pomoči za oškodovane obrtnike in podjetnike je zato zagnala tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, pod okriljem katere deluje Ustanova za humanitarno pomoč obrtnikom. Slednja je odprla poseben sklic na svojem računu. Posamezniki lahko obrtnikom in podjetnikom, ki so utrpeli škodo v poplavah, pomagajo z nakazilom na spodnji račun (pri tem lahko uporabijo tudi QR kodo) ali s poslanim SMS sporočilom OBRTNIK10 na številko 1919.

Ustanova za humanitarno pomoč obrtnikom
Celovška cesta 71
1000 Ljubljana
Poslovni račun pri NLB d.d. št.: SI56 0201 3025 7684 878
BIC banke: LJBASI2X
Namen: Pomoč ob poplavah
Koda namena: CHAR
Sklic: 00 10-1002

Povezani smo močnejši!

DONACIJE ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV LAHKO NAKAŽETE TUDI NA POSEBEN TRR DRŽAVNEGA PRORAČUNA

Objavljamo številko računa državnega proračuna, na katerega lahko podjetja in državljani nakažejo donacije za odpravo posledic poplav, ki so v minulih dneh prizadele večji del Slovenije.

Ministrstvo za finance je odprlo posebno proračunsko postavko, kjer bodo zbrana donirana sredstva podjetij in državljanov za odpravo posledic poplav.

Poatki za nakazilo:

• Podračun proračuna Republike Slovenije: SI56 0110 0630 0109 972
• Namen: Odprava posledic poplav
• Koda namena: CHAR
• Sklic za pravne osebe: 18 10995 – 7300000 – 23011223
• Sklic za fizične osebe: 18 10995 – 7301006 – 23011223
• Sklic za tuje vlade: 18 10995 – 7311001 – 23011123

Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini, uveljavljajo dodatno davčno olajšavo za donacije za celoten znesek denarnih nakazil. Olajšava velja za vsa nakazila do 31. decembra 2023.

SPREJETI PRVI UKREPI ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST IN DELOVANJA GOSPODARSTVA

Novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (sprejeta 9.8.2023) predvideva prvi sveženj ukrepov za omilitev posledic obsežnih poplav, ki so Republiko Slovenijo prizadele 4. in 5. avgusta 2023. Novela zakona med drugim uvaja prve ukrepe za ohranitev delovnih mest in delovanja gospodarskih subjektov.

Posledice poplav na trg dela in gospodarstvo so velike, zato je bilo nujno zagotoviti ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu. Sprejeta novela zakona predvideva dva pomembna ukrepa za trg dela in gospodarstvo, to je povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter višje nadomestilo za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave.

Višja sila

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave, bo upravičen do višjega nadomestila plače, in sicer v višini 80 % plače, ki bi jo zaposleni prejel, če bi delal, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

Delodajalec bo lahko pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave. Izplačana nadomestila plač delavcev bo Slovenija povrnila v celoti, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

Čakanje na delo 

Novela zakona določa pravico do delnega povračila nadomestila plače tudi za delavce na začasnem čakanju na delo.Pravico lahko uveljavlja vsak delodajalec v Sloveniji, registriran najpozneje na 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav. Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II) in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Sloveniji za mesec maj 2023. 

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023 in ob tem uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. 

Delavec bo imel za čas začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove ( sedmi odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

V primeru odpuščanj delavcev iz poslovnega razloga in delitve dobička, novela zakona vsebuje varovalko. Delodajalci, ki so uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače tako za primer čakanja na delo kot višje sile, bodo morali v primeru teh ravnanj prejeta sredstva vrniti v celoti.

Novela zakona določa možnost podaljšanja delnega povračila nadomestila plače s sklepom Vlade do 31. decembra 2023. 

Pomoč samozaposlenim 

Samozaposleni, ki so bili registrirani za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023, novela zakona predvidvea pomoč v višini 1.200 evrov na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023, ki bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo treba predložiti izjavo preko informacijskega sistema FURS.

Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, bo znašala 760 evrov na mesec, pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa bo znašala 1.020 evrov na mesec.  Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo potrebno predložiti izjavo preko informacijskega sistema FURS.

7 dni plačane odsotnosti za prostovoljce 

Za namen sodelovanja pri pomoči odpravljanja posledic naravne nesreče poplave, bodo prostovoljci imeli pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo delodajalcem povrne Slovenija. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu, izplačana nadomestila plač prostovoljcev pa bo Slovenija povrnila v celoti.

OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE VLADI POSLALA PREDLOGE ZA POMOČ GOSPODARSTVU 

Katastrofalne poplave, ki so prizadele Slovenijo z neposredno škodo na stavbah, opremi ter zalogah v najbolj prizadetih regijah  bo namreč sledila še nadaljnja škoda zaradi nezmožnosti ali omejene možnosti poslovanja oz. okrnjene logistike.V kolikor ukrepi države ne bodo ustrezni, bo zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti izničena gospodarska rast in začetek še hujše recesije.

Zato je gotovo pravi odgovor na to situacijo v prvi vrsti solidarnost in vzajemna pomoč, še posebej pa se pričakuje od države neposredna in sistemska pomoč in podpora, saj je takšno ukrepanje ob tovrstnih dogodkih njena temeljna funkcija.

Na podlagi zbranih prošenj obrtnikov in podjetnikov ter upravičenih pričakovanj po katastrofi, ki nas je doletela, OZS predlag, vlada in pristojna ministrstva, izvedejo spodaj naveden ukrepe in sprejem potrebne spremembe zakonodaje po nujnem postopku:

1. Strošek izrednega dopusta delavcev in tudi samozaposlenih za namen sanacije škode pri njih doma naj v celoti (bruto 2) prevzame država, ki naj tudi določi obseg oz. razpon trajanja takšnega dopusta (glede na stopnjo prizadetosti).

2. Čakanje na delo: Delodajalcem, ki jim je v posledici ujme onemogočeno ali bistveno onemogočeno poslovanje, naj se do vzpostavitve pogojev za normalno poslovanje omogoči izvedba ukrepa čakanja na delo, pri čemer predlagamo, da te stroške (bruto 2) prevzame država.

3. Hitra denarna pomoč: Obrtnikom in malim podjetnikom (samozaposleni ter do 5 zaposlenih), ki to potrebujejo oz. za to zaprosijo, naj se omogoči enostaven dostop (npr. preko SPIRIT-a) do hitre denarne pomoči za namen odprave prvih posledic škode, to pa v višini med vsaj 5 do 10 tisoč EUR, to pa kot predplačilo, ki ga bodo prejemniki kasneje upravičili, sicer pa vrnili. V ta znesek bi bil vključen tudi izpad delavcev v primeru ukrepa izrednega dopusta, kot predlagamo zgoraj. Za srednja in večja podjetja (5 + zaposlenih) naj se prav tako uredi potrebna pomoč (ta bo zanje glede na potrebe gotovo višja), potrebo pa naj ti večji subjekti ustrezno izkažejo.

4. Odlog plačil davčnih in drugih onveznosti: Prizadetim naj se likvidnostno pomaga z odlogom obveznosti plačila DDV-ja (podaljšanje za npr. 6 mesecev, to pa na podlagi enostavne vloge pri davčnem organu, ki naj prejme navodila, da te vloge obravnava prednostno), prav tako pa naj se prizadetim odloži plačilo drugih davčnih obveznosti ter drugih obveznosti (posojil SPS ter tudi komercialnih kreditov).

5. Oprostitev plačila DDV: Preveri naj se možnost, da se za določene osnovne in nujne surovine določi oprostitev plačila DDVaja.

6. Davčna olajšava: Prizadetim subjektom naj se prizna posebna davčna olajšava oz. najbolj prizadete naj se oprosti plačila davčnih obveznosti oz. se jim te odpiše. Višina neobdavčenih donacij (olajšava iz 66. člena ZDoh-2 in 59. člen ZDDPO-2) pa naj se za letos dvigne iz sedaj 1% na vsaj 3-5%.

7. Brezobrestni likvidnostni krediti: SPS in/ali SID banka naj razpiše(ta) ugodne oz. "blizu 0% obresti" likvidnostne kredite za namen financiranja odprave škode oz. za nabavo potrebnih materialov v primeru odprave škode v lastni režiji, dalje pa tudi za nabavo strojev in opreme. Ugodna likvidnostna sredstva naj se namenijo tudi prizadetim državljanom, da bodo lahko naročena dela tudi čim prej plačali in s tem zagotavljali potrebno likvidnost izvajalcev. (Predvsem pri zavarovanih objektih je ta državni ukrep mogoče zavarovati z odstopom (dela) terjatve do zavarovalnice.)

8. Dela v gradbeništvu: Ker se pričakuje izjemen pritisk na izvajalce v gradbeništvu, predlagamo, da se preveri v ZR Nemčiji, kjer so dejavnosti v gradbeništvu po naših informacijah v precejšnjem upadu oz. v stagnaciji, če lahko infrastrukturne projekte, ki jim doma ne bi bili kos (mostove itd.) v najhitrejšem možnem času, prevzamejo njihovi izvajalci, da bodo domači izvajalci lahko izvajali ostala naročila. V ta namen naj se na nivoju vlad dogovori nadaljevanje in še utrditev dobrega poslovnega sodelovanja med obema državama.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN DELODAJALCEV V PRIMERU NARAVNE NESREČE

Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh.

Obstajajo tudi primeri, ko delodajalci delavcem, ki bi lahko prišli na delo, zaradi posledic naravne nesreče ne bodo mogli zagotavljati dela ali pa ga bo treba organizirati na drugačen način.

Delovna zakonodaja daje za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela ter tudi za namen opravljanja drugega dela ali na drugem kraju več možnosti.

Tako je delavcem in delodajalcem glede odsotnosti z dela na voljo:

• odsotnost z dela zaradi višje sile,
• odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca),
• čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,
• izraba letnega dopusta in
• neplačan dopust.

 Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem možnosti:

• začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in
• odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.

Možnosti odsotnosti delavcev z dela in organizacija v primeru naravne nesreče

Več informacij o pravicah in obveznostih delavcev v primeru naravne nesreče

IZVAJANJE PLAČILNIH STORITEV NA DAN SOLIDARNOSTI 14. AVGUSTA 2023

Vlada je odločila, da je ponedeljek, 14. avgust 2023 dan solidarnosti, dela prost dan, vendar bodo vsi plačilni sistemi ta dan nemoteno delovali. 

ZAČASNI UKREPI ZA POMOČ ZAVEZANCEM PRI POSLOVANJU S FINANČNO UPRAVO 

Vlada je sprejela nekaj začasnih ukrepov v upravnih zadevah za preprečevanja posledic poplav, ki se nanašajo tudi na poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Zavezance opozarjamo tudi na nekaj dodatnih zakonskih možnosti, ki jih lahko še izkoristijo. Objavljamo, katere postopke smo zamaknili in kje zavezanci dobijo več informacij.

Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 (Ur.l. št. 87/23) velja do 6. septembra 2023. Odlok določa tudi začasni ukrep v upravnih zadevah za zavarovanje položaja strank v upravnih zadevah, ki se nanašajo tudi na poslovanje s FURS in sicer: 

• odpravlja se krajevna pristojnost za sprejem vlog (vloge, ki jih sprejemajo in obravnavajo pristojni finančni uradi, je mogoče vložiti na kateremkoli finančnem uradu),
• omogočeno je vlaganje vlog po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa (razen če zakon določa obvezno vlaganje vlog prek eDavkov),
• za sedem dni se podaljšujejo vsi procesni roki, to so roki za izpolnitev procesne pravice ali procesne obveznosti (na primer za vložitev pritožbe, dopolnitev zadeve in podobno),
• omogoča se podaljšanje roka za izpolnitev materialnih obveznosti ter podaljšanje roka za izdajo odločbe in podobno.

Kaj še lahko izkoristijo zavezanci?

Poleg ukrepov, ki jih določa Odlok, pa želimo vse zavezance spomniti na zakonske možnosti, ki jih lahko še izkoristijo v trenutni situaciji:

• Predlaganje obračunov po izteku predpisanega roka in predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka iz opravičljivih razlogov. Predlog mora biti vložen v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna oziroma napovedi.
• Vrnitev v prejšnje stanje: Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka iz  opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka (procesni roki). Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je 8 dni od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje.
• Sprememba oziroma znižanje akontacije davka 
  Če se davčna osnova za tekoče leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, se lahko tekom leta spremeni z vlogo za medletno spremembo višine predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) in davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Davčni zavezanec, katerega davčna osnova se za tekoče davčno leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko pri davčnem organu vloži vlogo za medletno spremembo višine predhodne akontacije.
• Možnost vložitve vloge za ugodnejši način odplačevanja davkov, in sicer: 
  • Fizične osebe:
    • odpis, delni odpis, odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev v izjemnih primerih: V primeru izrednih okoliščin (poplava) se vlogi lahko ugodi ne glede na siceršnje mesečne dohodke, premoženje oziroma prihranke zavezanca in njegovih družinskih članov, kot izhajajo iz javnih evidenc, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom izrednih okoliščin. Na tej podlagi ni mogoče odobriti plačilnih ugodnosti za akontacije davka in davčni odtegljaj.
    • plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih brez preverjanja pogojev 
    • plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja 
    • odlog plačila obveznosti (davki, prispevki, globe,..) za največ 24 mesecev (prvi odstavek 7. člena Odloka o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023). Zavezanec mora v zahtevi utemeljiti, da obveznosti iz upravičenega razloga, ki je povezan s poplavami, ne more plačati pravočasno. V primeru odobrenega odloga po tej podlagi se obresti ne obračunajo. Zahtevo lahko zavezanci vložijo v času veljavnosti odloka (do vključno 6. 9. 2023).
  • Poslovni subjekti (pravne osebe in druge osebe z dejavnostjo):
    
    • plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev iz razloga grožnje hujše gospodarske škode. Na tej podlagi ni mogoče odobriti plačilnih ugodnosti za akontacije davka in davčni odtegljaj.
    • plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja  
    • odlog plačila obveznosti (davki, prispevki, globe,..) za največ 24 mesecev (prvi odstavek 7. člena Odloka o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023). Zavezanec mora v zahtevi utemeljiti, da obveznosti iz upravičenega razloga, ki je povezan s poplavami, ne more plačati pravočasno. V primeru odobrenega odloga po tej podlagi se obresti ne obračunajo. Zahtevo lahko zavezanci vložijo v času veljavnosti odloka (do vključno 6. 9. 2023).
• Zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov (Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane)
  
  Prispevki se zmanjšajo ali odpišejo le v primeru, če je škoda ocenila pristojna komisija za ocenjevanje škode.
  Glede na odstotek prizadetosti se zavarovanci razdelijo v dve kategoriji:
  • v I. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 odstotkov do 100 odstotkov letnega katastrskega dohodka;
  • v II. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 30 odstotkov do 80 odstotkov letnega katastrskega dohodka.
    
    Zavezancu I. kategorije prizadetosti se letni prispevek v celoti odpiše, zavezancu II. Kategorije prizadetosti pa se prispevek zmanjša za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube letnega katastrskega dohodka.
    V skladu z zakonom je možno pravico uveljavljati tudi v primeru pogina živine, kot živina pa se štejejo vse živali, ki prinašajo prihodek kmetije.
    O upravičenosti do zmanjšanja ali odpisa prispevkov odloči davčni organ v ugotovitveni odločbi na podlagi podatkov o ocenjeni škodi. Zavarovancu se zmanjša ali odpiše letni prispevek od osnove, od katere je bil zavarovan, vendar največ od zneska najnižje pokojninske osnove. Tako zmanjšana obveznost se šteje za plačano, saj jo za kmete poravna Republika Slovenija iz državnega proračuna.

Kateri postopki se trenutno ne izvajajo?

FURS je prilagodil izvajanje svojih procesov na način, da nemoteno zagotavlja storitve zavezancem, izvajanje določenih postopkov pa je prilagojeno:

• opominjanje in izdaja sklepov v postopkih izvršbe. Prav tako je bila zamaknjena avtomatična izdaja opominov in sklepov o izvršbi za tuje terjatve;
• zamaknjeni so roki za izdaja tranš dohodnine (odločbe po obravnavanih ugovorih), NUZS (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) in davka od premoženja;
• postopki nadzora se začasno ne izvajajo na prizadetih območjih in zoper zavezance, ki navedejo razloge v povezavi s poplavami.

Izvajajo se vsi postopki, ki so v korist zavezancem oziroma na njihovo pobudo.

Kje dobite dodatne informacije?

Za vse informacije se lahko zavezanci obrnejo na klicni center Finančne uprave RS:

• za fizične osebe: 08 200 1001
• za poslovne subjekte: 08 200 1003

Na spletni strani www.fu.gov.si je vzpostavljena tudi zbirko Pogostih vprašanj in odgovorov v zvezi z davčnimi vsebinami v povezavi s poplavami in poslovanjem s Finančno upravo. 

PRIZADETI V POPLAVAH SO LAHKO UPRAVIČENI TUDI DO IZREDNE DENARNE SOCIALNE POMOČI

V primeru naravnih nesreč veljavna socialna zakonodaja omogoča pomoč v obliki izredne denarne socialne pomoči. Vlogo se, trenutno lahko vloži na kateremkoli centru za socialno delo in tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Izredna denarna socialna pomoč se lahko v enem koledarskem letu dodeli do višine 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč. Za samsko osebo do 2326,70 evra, za 4-člansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, pa do 8190 evrov.

Ker je izredna denarna socialna pomoč mesečno omejena do višine cenzusa za denarno socialno pomoč samske osebe ali družine (za samsko osebo do 465,34 €, za 4-člansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, do 1638,00 €), se v primeru dodelitve v višini 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč, izplača za obdobje petih mesecev (in ne v enkratnem znesku).

Če je posameznik oziroma družina letos že prejela kakršno koli izredno denarno socialno pomoč, je lahko zaradi naravne nesreče upravičena do sorazmernega dela 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč.Če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti, lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.