Zamenjava tahografov - sprememba

Prevozniki, ki izvajajo mednarodne cestne prevoze, morajo od 1.1.2025 uporabljati pametne tahografe druge generacije.

Evropska Komisija je 18.12.2024 izdala dokument s katerim uvaja obdobje uvajanja do 28.2.2025, ko nadzorni organi še ne bodo kaznovali prevoznikov, ki ne bodo še zamenjali tahografa v tem času.

To v praksi pomeni, da se v tem obdobju pri mednarodnih prevozih lahko uporabljajo še analogni in digitalni tahografi do 28. februarja 2025.

Do 28. februarja 2025 bo nadzor osredotočen na opozarjanje,  namesto uporabe sankcij ali kazni v cestnih nadzorih, za tiste prevoznike, ki morda iz različnih razlogov še niso uspeli zamenjati tahografa.

Dokument Evropske komisije

Da vozniki ne bi imeli težav, je dobro, da imajo v vozilu dokument  Komisije, objavljen na povezavi Pojasnilo Evropske Komisije 18.12.2024

Obdobje kontrole nadzornih organov.

Od 1.1.2025 mora voznik imeti podatke o aktivnosti za 56 dni in za dan, ko se izvaja kontrola ( doslej 28 dni). Snemanje voznikove kartice se še vedno izvaja na 28 dni, tahografa pa na 3 mesece. Ta obveznost velja za domače in mednarodne prevoze.

REDNO USPOSABLJANJE VOZNIKOV – KODA 95 PROGRAM 2025

Območna obrtno-podjetniška zbornica organizira redno usposabljanje voznikov po programu za leto 2025, ki bo v soboto 11. januarja 2025 ob 7.uri v predavalnici Gimnazije Jurija Vege Idrija (2.nadstropje). 

PRIJAVA

Izpolnjeno PRIJAVNICO pošljite na OOZ Idrija, Lapajnetova 19, 5280 Idrija ali podpisano in skenirano (v PDF formatu) po e-pošti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kotizacija: 

• ČLANI s poravnano članarino: BREZPLAČNO
• ZAPOSLENI PRI ČLANU OOZ Idrija: 25 € (priložiti pogodbo o zaposlitvi oz. obrazec M1). Člani za zaposlene plačajo kotizacijo po prejemu računa.
• OSTALI: 50 €

Sandra Tušar nova predsednica OOZ Idrija

Skupščina OOZ Idrija je na seji 21.10.2024 za predsednico izvolila Sandro Tušar, dosedanjo podpredsednico zbornice, ki bo svojo funkcijo opravljala do konca mandata ( do volitev leta 2026). Dosedanji predsednici Tini Makuc je dne prenehala funkcija zaradi prenehanja članstva v zbornici na osnovi sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici o izbrisu podjetja  Računovodski servis Makuc d.o.o. iz sodnega registra.

Sandra Tušar, Orodjarstvo Tušar d.o.o.

Vlaganje zahtev avtoserviserjev za izboljšanje pogojev z zavarovalnicami

Obrtno-podjetniška zbornica je izjemno dobro in pomembno pripomogla k izboljšanju situacije v panogi, saj s svojim pristopom spodbuja dialog med avtoserviserji in zavarovalnicami, s pozivi avtoserviserjem, da vlagajo vloge za spremembo pogodbenih pogojev, zavarovalnice pa nagovarja, da se čim bolj pozitivno odzivajo na vloge avtoserviserjev.

Predstavniki zavarovalnic so zagotovili, da se poskušajo čim prej odzvati na vložene vloge, vendar je v obdobju, ko OZS izvaja regijska srečanja, število vlog precej naraslo. So se pa vse tri zavarovalnice s sekcijo dogovorile, da se člani OZS lahko obrnejo za pomoč tudi na sekcijo, če ne bodo zadovoljni z odzivnim časom zavarovalnic in bo sekcija posredovala za hitrejše reševanje vlog.

Veliko avtoserviserjev je že doseglo izboljšanje pogojev - po besedah predstavnikov zavarovalnic so letos dogovor dosegli že z več sto avtoserviserji. Predstavniki zavarovalnic so si bili tudi enotni, da dialog z OZS in z avtoserviserji, ki se udeležujejo regijskih srečanj, ki jih organizira OZS oz. sekcija skupaj z OOZ, omogoča boljše sodelovanje in medsebojno razumevanje ter da le aktivna vloga vseh vpletenih vodi k uspešnemu razvoju avtoservisne dejavnosti v Sloveniji.

Na regijskih srečanjih so avtokleparji in avtoličarji izpostavili tudi druge probleme:

• normativi so pri različnih programskih platformah različni, čeprav predstavniki vsake od njih zatrjujejo, da gre za tovarniške normative;
• storitve, ki jih pogodbeni avtoserviserji opravljajo za zavarovalnice, niso ovrednotene niti časovno, niti finančno;
• ne upoštevajo se stroškov ekologije, čeprav postaja to vse večji strošek avtoserviserja; kadrovski problemi avtoserviserjev postajajo bolj izraziti tudi zaradi nizkih priznanih cen delovnih ur zavarovalnic in podobno.

REDNO USPOSABLJANJE VOZNIKOV – KODA 95 PROGRAM 2025

Območna obrtno-podjetniška zbornica organizira redno usposabljanje voznikov po programu za leto 2025, ki bo v soboto 11. januarja 2025 ob 7.uri v predavalnici Gimnazije Jurija Vege Idrija (2.nadstropje). 

PRIJAVA

Izpolnjeno PRIJAVNICO pošljite na OOZ Idrija, Lapajnetova 19, 5280 Idrija ali podpisano in skenirano (v PDF formatu) po e-pošti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kotizacija: 

• ČLANI s poravnano članarino: BREZPLAČNO
• ZAPOSLENI PRI ČLANU OOZ Idrija: 25 € (priložiti pogodbo o zaposlitvi oz. obrazec M1)
• OSTALI: 50 €

Ukrepi delodajalca z uveljavitvijo pravice do odklopa

S spremembo Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. 114/2023), ki med drugim ureja tudi pravico do odklopa, ki začne veljati 16. 11. 2024, je Slovenija ena prvih držav, ki je uzakonila to pravico.

Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oz. upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.

Zaposleni zunaj delovnega časa po določbah že pred spremembo zakona ( 33.člen ZDR) niso zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca, s pravico do odklopa pa bo delodajalec za ta namen dolžan sprejeti ukrepe. Pravica do odklopa izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela.

Efektivni delovni čas je na podlagi zakona čas, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti pa delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj.

Za zagotovitev te pravice je torej izjemno pomembno, da ima delodajalec jasno določen delovni čas oziroma pravila o delovnem času, ob spoštovanju omejenih zakonskih določb, in da ga tudi pravilno evidentira v okviru evidence o izrabi delovnega časa po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Pravica do odklopa je pravica delavca, da ignorira službena elektronska in sms sporočila ter službene telefonske klice med svojim prostim časom (dnevnem in tedenskem počitku) oziroma časom upravičenih odsotnosti (letni dopust, bolniška idr.) ter obveznost delodajalca, da delavca v tem času ne moti po nepotrebnem.

Obveznost delodajalca

Novela zakona ukrepov ne konkretizira, objavljeni pa so primeri ukrepov nekaterih tujih podjetij ( izklop strežnikov elektronske pošte, možnost zaposlenih, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu, sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med  20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna, omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času,….).

Delodajalec mora ukrepe opredeliti v internih aktih in pred sprejetjem delavce obvestiti na njihov običajen način (  pisno obvestiti na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali z uporabo informacijske tehnologije, na sestanku,…). Ukrepi se lahko določijo tudi v pogodbi o zaposlitvi.

Če delodajalec lahko pri e-pošti uredi tehnično blokado, jih pri telefonih ne more (lahko bi sicer predpisali, da se službeni telefoni puščajo v službi, ampak dobro vemo, da jih delavci uporabljajo tudi za privatne namene, kar je dovoljeno in dogovorjeno, ter da je delavca včasih iz nujnih razlogov potrebno poklicati tudi na privatni telefon). Torej ukrep je v bistvu že sama določba, ki vključuje vse naslednje:

• jasno zapisano pravico delavca do odklopa (da torej med izrabo pravice do počitka in upravičenih odsotnostih – npr. dopust, bolniška ipd. ni dolžan biti na razpolago delodajalcu, kar pomeni, da se ni dolžan odzivati na e-maile ali telefone delodajalca, sodelavcev in strank)
• jasno zapisano dejstvo, da delavca zaradi neodzivnosti ne morejo doleteti neugodne posledice
• primere, ko je mogoče delavca kljub temu kontaktirati (naj bodo restriktivno določeni, torej le v izjemnih primerih) ob hkratni nemožnosti nastanka za delavca neugodnih posledic zaradi neodzivnosti
• jasno določitev, da je kršitev pravice do odklopa prepovedana in možnost delavnopravnega ukrepanja zaradi kršitev.

Če ima delodajalec že sprejet kakšen splošen akt na področju delovnih razmerij (npr. Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik o delovnem času ipd.), bo lahko to določbo vključil v obstoječ pravilnik in ne bo potrebno sprejemati novega splošnega akta.

Kakšni drugi posebni ukrepi niso potrebni, lahko pa seveda delodajalec v določeni meri posluži tudi tehničnih ukrepov (npr. onemogoči prihod elektronske pošte na službeni naslov delavca v času koriščenja dnevnega in tedenskega počitka oz. ob drugih odsotnostih, z določenimi tehničnimi blokadami), v kolikor je to mogoče. Prav tako je zelo dobrodošlo, da delodajalec natančno predpiše ravnanja glede uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih prenosnikov (npr. obvezno izklapljanje, puščanje v službi ipd.), v kolikor to področje še nima urejeno in bi bilo to potrebno.

Kazni za prekrške

Zakonodaja pri pravici do odklopa ne predvideva izjem. V primeru spora oz. očitkov delavca, da mu delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa, bo dokazno breme na strani delodajalca.

Inšpektorat RS za delo bo lahko delodajalce, ki te pravice ne bodo zagotovili, kaznoval, in sicer pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, z globo v višini od 1500 do 4000 €; manjše delodajalce z globo v višini od 300 do 2000 €, delodajalce posameznike pa z globo v višini od 150 do 1000 €. Z globo od 150 do 1000 € bo lahko kaznovana tudi odgovorna oseba.

Pojasnila: Na spletni strani ministrstva so objavljena pojasnila PRAVICA DO ODKLOPA - PRAVNI OKVIR IN USMERITVE glede možnih načinov oblikovanja ukrepov

 PROSTO DELOVNO MESTO

Delodajalec: Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija, Lapajnetova ulica 19, 5280 Idrija

Datum objave: 18.9. 2024

Naziv delovnega mesta: SEKRETAR / SEKRETARKA Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija

Zaposlitev: polni delovni čas 40 ur na teden, nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev

Začetek dela: po dogovoru

Pogoj: Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

- najmanj višješolska strokovna izobrazba (predbolonjski program, raven 6/1, oziroma bolonjski program, 1. bolonjska stopnja, raven 6/2 – smer ekonomija, pravo, poslovne in upravne vede)

- najmanj 5 let delovnih izkušenj

- računalniška pismenost

- osnovno znanje angleščine

- vozniški izpit B kategorije in lastno vozilo

- strokovna usposobljenost: strokovni izpit iz upravnega postopka 2. stopnje, usposobljenost za delo z dokumentarnim gradivom, usposobljenost za referenta na SPOT točki

  V primeru, da izbrani kandidat nima opravljenih zgoraj navedenih usposabljanj, jih mora opraviti najkasneje v šestih mesecih od sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

Opis del in nalog:

- strokovna, svetovalna pomoč članom s področja poslovanja podjetnikov in podjetij, davkov, zaposlovanja, strokovnih zadev, ustanavljanja podjetij…,

- informiranje članov o novostih s področja zakonodaje, o strokovnih zadevah, pomembnih za člane (osebno, e-pošta, glasilo, spletna stran,…)

- organiziranje izobraževalnih in drugih dogodkov,

- zvajanje javnih pooblastil in vodenje upravnih postopkov,

- strokovna, finančna, svetovalna, administrativno-tehnična in druga dela za zbornico

- opravljanje operativnih nalog in skrb za zakonito delovanje zbornice,

- priprava poročil in planov dela,

- opravljanje strokovnih nalog za organe zbornice in sekcije,

- druge naloge, določene v aktih in programih zbornice.

Nudimo: delo na urejenem delovnem mestu pri delodajalcu z več kot 45-letno tradicijo, zagotovljeno mentorstvo oz. uvajanje, dinamično in raznoliko delo, možnost izobraževanja in osebne rasti.

Rok za prijavo: 7. oktober 2024

Način prijave: Kandidat vloži prijavo z življenjepisom in potrebnimi dokazili v elektronski obliki, poslani na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

SPLETNI SEMINAR - PRAVICA DO ODKLOPA IN VSE, KAR MORATE VEDETI O DELOVNEM ČASU

sreda, 18. septembra 2024 ob 9.uri preko konferenčnega orodja ZOOM

Novembra 2023 uveljavljena novela ZDR-1 je prinesla nov 142a. člen, ki določa, da mora delodajalec najkasneje s 16. 11. 2024 delavcem zagotoviti ukrepe, povezane s pravico do odklopa.

Z njo mora zagotoviti, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti tudi ustrezne ukrepe.

Pravilna organizacija delovnega časa je eno izmed zahtevnejših opravil delodajalcev na delovnopravnem področju. Ena izmed najpogostejših kršitev pri nadzoru delovnih inšpektorjev je ravno nevodenje ali nepravilno vodenje evidence o izrabi delovnega časa.

VSEBINA SEMINARJA:

Pravica do odklopa:

• Kaj pomeni pravica do odklopa v praksi?
• Ali je to nova pravica?
• Kdaj je delavčev delovni čas in kdaj počitek?
• Kje in kako mora delodajalec sprejeti ukrepe?
• Kakšni morajo biti ukrepi?
• Primeri ukrepov.
• Ali so dovoljene izjeme: kdaj in kakšne?
• Kaj, če delavec svoje pravice do odklopa, kljub sprejetim ukrepom ne bo udejanjil?
• Sankcije za delavce in delodajalce, ki pravice ne bodo spoštovali.

Delovni čas:

• Kdaj je smiselna enakomerna razporeditev delovnega časa?
• Katere so obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi glede delovnega časa?
• Je smiselno delovni čas natančno določiti v pogodbi o zaposlitvi ali v internem aktu?
• Kaj pomeni gibljiv delovni čas?
• Značilnosti dela ali zaposlitve s krajšim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode ali posebnih predpisov (invalidi, starši, delne bolniške, …).
• Katere zakonske pogoje mora delodajalec izpolniti, da lahko delavcem delovni čas neenakomerni in začasno prerazporedi?
• Kaj pomeni referenčno obdobje in koliko je lahko dolgo pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa?
• Kako mora delodajalec obravnavati viške ur ob koncu referenčnega obdobja?
• Kateri delavci lahko opravljajo nadurno delo in koliko nadur letno lahko opravijo?
• Kako in kdaj mora delodajalec nadurno delo delavcem odrediti?
• Katerim delavcem ga nikoli ne sme odrediti, katerim pa lahko le z njihovim soglasjem?
• V čem je razlika med nadurami in viškom ur?
• Kako mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa?
• Kakšne novosti se obetajo pri vodenju evidence o izrabi delovnega časa?
• Kakšen je lahko delovni čas delavca, ki dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (zaradi starševstva, invalidnosti, …)?
• Ali ti delavci lahko opravljajo nadure in ali je lahko njihov čas neenakomerno in začasno prerazporejen?
• Kakšno je štetje delovnega časa delavca na službeni poti? Se vanj všteva le čas, ko delavec dela ali tudi čas, ki ga porabi za potovanje?
• Kako lahko delodajalec delavcem, ki delajo na daljavo omeji delovni čas?
• Ali se čas priprave na delo šteje za efektivni delovni čas?
• Kolikšna mora biti minimalna višina dodatkov?
• Kako se dodatki obračunavajo?
• Nova sodna praksa pri obračunu nadurnega dela!
• Kateri dodatki se med seboj izključujejo.
• Odgovori na vprašanja udeležencev

Predstavitev bo praktična, predavateljica bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

Trajanje: 3 šolske ure

Predavateljica: mag. Nina Scortegagna Kavčnik je specializirana za področje delovnega prava in avtorica več knjig s pravnega področja kot so Zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; Vse, kar morate vedeti o letnem dopustu in regresu; Urejanje delovnih razmerij v praksi za zasebni sektor ter Odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predava tudi na strokovnih konferencah, je avtorica več kot 300 strokovnih in nekaj znanstvenih člankov. V letu 2020 je bila nominirana za najuglednejšega pravnega strokovnjaka.

Prijave: do 16.9.2024 na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,  tel.05 37 34 750 ali 051 804 500

Udeležba je za člane OOZ Idrija brezplačna.

UPORABO PRAVILNIKA BO PREVERJALA INŠPEKCIJA IN DO KONCA LETA LE OPOZARJALA NA NEPRAVILNOSTI

Od 1.8.2024  se uporablja Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki določa ukrepe, ki jih morajo izvesti delodajalci. Pravilnik je bil pripravljen po vzoru iz Nemčije, kjer je do neke faze veljal kot priporočilo, v Sloveniji pa je obveznost.

Ročno premeščanje bremen je najpogostejši razlog za kostno-mišična obolenja in po podatkih NIJZ je kar četrtino bolniških odsotnosti povezanih s tem obolenjem, ki pogosto vodijo tudi v invalidnost.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu delodajalcem nalaga izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja, tudi tistega, ki izhaja iz ročnega premeščanja bremen. Delodajalci morajo delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku, ročno premeščanje bremen pa nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali.

Delodajalci so predlagali, da bi uporabo pravilnika zamaknili za eno leto z obrazložitvijo, da je bil pravilnik sprejet na podlagi presejalnih testov, opravljenih na nereprezentativnih podjetjih. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije že od vsega začetka opozarja, da pravilnik manjša podjetja v različnih panogah postavlja v zelo težek položaj.

 

Z namenom preprečevanja kostno mišičnih obolenj v eni od prilog vključuje pravilnik tri metode ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu, in sicer metode v povezavi z:

-ročnim dvigovanjem, držanjem in prenašanjem bremen,

-ročno vleko in potiskanjem bremen ter

-ročnimi delovnimi procesi v povezavi s ponavljajočimi se gibi.

V skladu s pravilnikom so bile izdelane Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po Metodah ključnih kazalnikov (MKK), ki so namenjene boljšemu razumevanju in lažji ter pravilni uporabi pravilnika, ki poleg omenjenih treh metod ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu, vključujejo še metode v povezavi s/z:

• uporabo celotne telesne moči,
• premikanjem (gibanjem) celega telesa in
• prisilnimi držami telesa.

Delodajalec lahko za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen uporabi tudi katerokoli drugo primerljivo metodo ocenjevanja tveganja, s katero bo zagotovil vsaj tako raven varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovil z upoštevanjem ukrepov na podlagi ocene tveganja po metodi iz pravilnika. Primerljiva metoda ocenjevanja tveganja mora zadostiti določenim minimalnim pogojem, ki jih določa pravilnik.

Najpomembnejše spletne strani:

 Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po Metodah ključnih kazalnikov (MKK)

Osrednji državni portal, kjer so vsebine s področja varnosti in zdravja pri delu v povezavi z ročnim premeščanjem bremen

Portal varnosti in zdravja pri delu

Elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Približuje se rok za vpis na mojstrski izpit - oddaja vloge do 20. septembra 2024

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vabi k vpisu na mojstrski izpit. V okviru 26. razpisa v letu 2024 je določen drugi pristopni rok 15. oktober 2024, rok za oddajo popolnih vlog je do 20. septembra 2024 ( popravek datuma, prvotni rok 10. september). 

Pridobljen mojstrski naziv pomeni odlično priložnost za večjo zaposljivost v izbranem poklicu, za podjetje pa konkurenčno prednost v dejavnosti, saj se z uporabo blagovne znamke »Mojster« poudari odličnost izdelkov ali storitev, poleg tega prinaša še številne druge prednosti.

 

Zakaj bi se odločili za pridobitev naziva mojster?

- prinaša srednjo strokovno izobrazbo

- daje možnost nadaljevanja šolanja na višjih strokovnih šolah

- lahko kot mentor v obratovalnici izobražujete dijake

- izpolnjevanje kvalifikacijskega pogoja za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti

- izpolnjevanje pogoja za vpis v imenik vodij gradnje (poklici, vezani na Gradbeni zakon)

- uporaba blagovne znamke MOJSTER, ki predstavlja znak kakovosti obrtnih izdelkov in storitev.

Mojstri predstavljajo v okviru slovenskega poklicnega in strokovnega izobraževanja eno najpomembnejših ciljnih skupin. So vrhunski strokovnjaki na svojih strokovnih področjih, podkovani s praktičnimi in strokovno-teoretičnimi znanji, ob enem so usposobljeni za samostojno vodenje podjetja in so v večini primerov tudi delodajalci. Mojstri predstavljajo tudi pomemben kamenček v mozaiku poklicnega izobraževanja, saj svoja znanja mentorji prenašajo na sodelavce in dijake pri praktičnem usposabljanju z delom.

Informacije: OZS, Suzana Kljun, 01 58 305 74.

Informacije o mojstrskem izpitu:

Splošne informacije

Pogoji za pristop k mojstrskemu izpitu

Razpis

Potek opravljanja izpita in izpitni roki

Pripravljalni seminarji za posamezne dele mojstrskega izpita

Cene Mojstrskih izpitov