Obrtniki in podjetniki dobivajo pošto s predizpolnjenimi obrazci v tujem jeziku, prevaranti pa obljubljajo vpise podjetij v razne registre. Trenutno je to ponudba za vpis EBN številke v European Buissiness Number, ki jo obrtniki in podjetniki ne potrebujejo. Gre za predizpolnjen obrazec s podatki obrtnika oz. podjetnika, ki ga je potrebno le podpisati. Ob površnem branju naj bi šlo le brezplačno posodobitev podatkov podjetja, v drobnem tisku spodaj pa je navedeno, da s podpisom pristanete na plačilo 771 € letno. Dodatne informacije so objavljene na blogu.

Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 določa, da se pogodbe o zaposlitvi praviloma sklepajo za nedoločen čas in le izjemoma naj bi se pogodbe lahko sklepale za določen čas.

Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon ( nadomeščanje začasno odsotnega delavca, zaposlitev tujca z delovnim dovoljenjem za določen čas, zaposlitev poslovodne osebe ali prokurista, projektno delo…).

Delodajalec istega delavca po izteku dveletne zaposlitve še vedno lahko zaposli za določen čas, toda za drugo delo.

Pri veriženju pogodb v okviru 2 letne omejitve zaposlovanja za isto delo je vsekakor nujno poznati tudi to, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi.

Če delodajalec prekorači dvoletno omejitev, se šteje, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo. Če ostane isti delavec na delu tudi po dveh letih, za kateri je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se mu pogodba spremeni v pogodbo za nedoločen čas.

Če se pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi, to sta delavec in delodajalec, izrecno ne dogovorita, da gre za pogodbo za določen čas, se po določbah ZDR-1 šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Če pa je v pogodbi o zaposlitvi izrecno določen čas trajanja, pa gre za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas. 

ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS

Osebe z dejavnostjo se morajo vključiti v sistem obveznega socialnega zavarovanja že ob registraciji dejavnosti oziroma ob vpisu v ustrezen register ( Poslovni register Slovenije). Ko poslovni subjekt že posluje, se na novo zavarovalna osnova določi glede na doseženi dobiček, izkazan v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, najpozneje za mesec april.

Zavezanci plačujejo minimalne prispevke za socialno varnost (če za to izpolnjujejo pogoje) ali višje oziroma najvišje možne prispevke za socialno varnost, ki predstavljajo 3,5-kratnik zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (PP).

Vključiti se morajo v štiri obvezna zavarovanja:

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ),
• zdravstveno zavarovanje (ZZ),
• zavarovanje za starševsko varstvo,
• zavarovanje za primer brezposelnosti.

Izračun prispevkov za socialno varnost

1. Zavezanci, ki predhodno nikoli niso imeli registrirane dejavnosti, so deležni oprostitve prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ): v prvih 12 mesecih v višini 50 % zneska prispevka, v naslednjih 12 mesecih pa v višini 30 % prispevka.
2. Zavezanci, ki imajo dobiček nižji od 60 % PP, plačajo prispevke za socialno varnost v višini 60 % PP.
3. Kadar dobiček osebe z dejavnostjo presega 60 % PP, plačuje prispevke za socialno varnost od zavarovalne osnove, ki se izračuna na podlagi dobička zavarovanca, obračunanih prispevkov za socialno varnost in podatka o PP.

Zavarovalna osnova je dobiček (prihodki minus odhodki), povečan za znesek obračunanih prispevkov za socialno varnost, ki se zmanjša za 25 %. Od tako določene zavarovalne osnove se plačajo prispevki za socialno varnost po stopnjah:

• prispevek PIZ 24,35% (15,50%+8,85%)
• prispevek ZZ, poškodbe pri delu in poklicne bolezni 13,45% (6,36%+6,56%+0,53%)
• prispevek za starševsko varstvo 0,20% (0,10%+0,10%)
• prispevek za primer brezposelnosti  0,20% (0,14%+0,06%)

Obračun prispevkov za socialno varnost (obrazec PODO-OPSVZ) od januarja 2017 sestavi Davčni organ in ga vroča zavezancu elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. 

Če podatki v obrazcu niso pravilni in/ali popolni ali če obračuna prispevkov davčni organ v sistem eDavki ni odložil, ga mora zavezanec sam predložiti najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Prispevki za socialno varnost morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Sekcija kovinarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije bo 17. in 18. novembra 2017 v Termah Zreče, organizirala že 28. Strokovno srečanje kovinarjev, s kvalitetnimi strokovnimi vsebinami kovinarske tematike in splošno podjetniških vsebin.

Poskrbljeno bo tudi za mreženje udeležencev, sponzorjev, razstavljavcev in partnerjev in družabnim delom srečanja.

Program, sobota 17.11.2018

• Ko nas obišče delovni inšpektor
• Ali poznate vaše obveznosti vezane na spremembe Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo?
• Predstavitev zlatega sponzorja: UNIOR Kovaška industrija d.d.
• Ogled podjetja Tekoma Marguč, strojegradnja Marguč, d.o.o.
• Voden ogled Žičke kartuzije
• Večerja s plesom

Program, nedelja 18.11.2018

• HPC (High performance Cutting) pri struženju, frezanju in brušenju
• Hitro in učinkovito programiranje stružnih in rezkalnih CNC strojev
• Novi izzivi pri hladilno mazalnih sredstvih
• Preprečevanje deformacij pri varjenju
• Pot uspeha od obrti do mednarodno uveljavljene skupine LOTRIČ Meroslovje d.o.o.
• Kako komunicirati z ljudmi z drugega planeta

Program s prijavnico za udeležbo je objavljen na spletni strani sekcije

Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov

Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu pa morajo preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS.

Minimalna osnove za plačilo prispevkov

Do konca leta 2017 je veljalo prehodno obdobje in je bila osnova za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje PIZ, starševsko varstvo in zaposlovanje 919,10€ (58 % povprečne plače v Sloveniji 2016 x 1.584,66€).

Osnova za vse prispevke za socialno varnost za leto 2018 je 60 % povprečne plače za leto 2017 je osnova 976,17 € (60 % povprečne plače v Sloveniji 2017 x 1.626,95€).

Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnika plačuje od februarja 2018 dalje so v višini 372,91€, najvišji pa 2.175,23€ (osnova je 3,5 kratnik PP 2017 = 3,5 x 1.626,95€).

Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, to stori tako, da v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek tiste zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno.

Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun:

• akontacijo dohodnine do 10. v mesecu,
• prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec,
• dajatve za zaposlene na dan izplačila plač

Obrazec obračun prispevkov

Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki.      

Od 1. oktobra 2018 dalje deluje samo še prenovljen portal eDavki

Finančna uprava je junija začela prenavljati portal eDavki. V tem obdobju so zavezanci lahko uporabljali tako nov kot star portal, od 1. oktobra dalje pa deluje samo še nov portal eDavki. 

 Zavezanci si za lažje delo na novem portalu z nastavitvami »DOSTOPNOSTI« lahko izberejo predstavljene barve grafičnih elementov. Za nemoteno delo si lahko uredijo tudi bližnjice do novega portala. Nov portal eDavki se nahaja na povezavi https://edavki.durs.si 

Slovenski podjetniški sklad ima objavljen razpis P4L 2018 - Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov, katerega namen je:

• spodbujanje proizvodnih procesov za proizvodnjo polproizvodov z namenom povezovanja členov gozdno-lesne verige;
• povečanje zaposlenosti ali povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v MSP;
• spodbujanje podjetij na področju rabe lesa, ki bodo uvedla ukrepe za učinkovito ravnanje z viri (material, voda, porabe energije, spodbujanje uporabe lesnih ostankov itd.);
• zasebne naložbe, ki dopolnjujejo javno podporo podjetjem.
• Upravičeni stroški morajo biti neposredno povezani s podprto operacijo. Upravičeni stroški so:
• stroški nakupa opredmetenih osnovnih sredstev (zgolj nakup nove strojne opreme in novih strojev).
• stroški nakupa neopredmetenih osnovnih sredstev (zgolj nakup nove programske opreme, ki je namenjena zgolj potrebam prijavljene operacije, do največ 50.000€),
• stroški storitev zunanjih izvajalcev (zgolj stroški transporta, montaže in zagona strojev, opreme,
• stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom za novo zaposlene, ki delajo na prijavljeni operaciji, za polni delovni čas (zgolj nova zaposlitev povezana z izvedbo operacije).

Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek. Prav tako med upravičene stroške ne spadajo cestna transportna sredstva.

Razpis je objavljen na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada: Razpisna dokumentacija P4L 2018

Rok oddaje vloge: 22. 10.2018

Informacije: Slovenski podjetniški sklad, mag. Manfred Lepej (02) 234 12 72, Simon Böhm (02) 234 12 53, mag. Boštjan Vidovič (02) 234 12 64 ali na e-pošti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Obveznosti delodajalca in samozaposlenih oseb

Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.

Varnost in zdravje delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu zagotavlja tako, da:

-        se izogiba nevarnostim,

-        ocenjuje tveganja,

-        obvladuje nevarnosti pri viru,

-        prilagaja dela posamezniku,

-        se prilagaja tehničnemu napredku,

-        nadomešča nevarno z nenevarnim ali manj nevarnim,

-        razvija celovito varnostno politiko,

-        daje prednost kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi,

-        daje delavcem ustrezna navodila,

-        obvešča in usposablja delavce.

Ocena tveganja

Delodajalec mora prepoznati vsa tveganja na delovnem mestu. Za vsako delovno mesto mora izdelati pisno oceno tveganja, v kateri opredeli nevarnosti, ugotovi, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen nevarnosti, odloči o tem, ali so tveganja sprejemljiva ter uvede in izvaja ukrepe za njihovo odpravo. 

Ukrepi so lahko tehnični ali organizacijski.

-        Primer tehničnega ukrepa: nadomestitev preveč hrupne delovne opreme z manj hrupno.

-        Primer organizacijskega ukrepa: priprava internih pravil o dostopu do nevarnih območij in označitev teh območij z varnostnimi znaki.  

Ukrepi so odvisni od ocene tveganja v delovnem okolju. Na oceno tveganja pa vpliva vrsta dejavnosti in velikost podjetja.

Samozaposleni

Če samozaposleni oceni, da ni tveganj v delovnem okolju, ni treba opraviti usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, pa tudi preventivnega zdravstvenega pregleda ne. Mora pa napisati izjavo, da v delovnem okolju ni tveganj, ki jo pokaže ob morebitnem obisku delovne inšpekcije.

Če pa samozaposleni ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, je potrebno izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Ocena tveganja in izjava o varnosti

Ocena tveganja je temelj preprečevanja nezgod pri delu in poslabšanja zdravja. To je postopek, s katerim se ovrednoti tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu.

Ocena tveganja je sistematičen pregled vseh vidikov dela, v katerem se oceni:

-        kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,

-        ali je nevarnosti mogoče odpraviti ali ne,

-        kakšni preprečevalni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.

Namen ocene tveganja je omogočiti delodajalcu, da sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.

Poznamo več načinov in metodologij ocenjevanja tveganja. Spodaj je naveden enostaven primer, ki ustreza večini malim in srednje velikim podjetjem:

-        1.korak: Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb. Na delovnem mestu se poiščite vse, kar bi lahko  povzročilo poškodbo, in se ugotovi, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim.

-        2.korak: Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj. Ovrednotiti je potrebno tveganja (resnost in verjetnost možne škode…) in jih razvrstiti po pomembnosti.

-        3.korak: Odločitev o preventivnem ukrepu, Opredeliti je potrebno ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj.

-        4.korak: Ukrepanje. Opredeliti je potrebno načrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pričnite z njihovim uvajanjem.

-        5.korak: Spremljanje in posodabljanje

Posodabljanje ocene tveganja

Oceno tveganja je potrebno redno posodabljati in na ta način zagotavljati njeno ažurnost, kadar:

-        obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni,

-        se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo,

-        obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Oceno tveganja v podjetju izdela strokovni delavec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela. Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri naloge iz področja varnosti in zdravja pri delu in ima opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec ima različne možnosti za določitev strokovnega sodelavca, ki mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu ( Ur.l.109/2011). Tako lahko delodajalec:

-        izmed svojih delavcev določi enega ali več strokovnih delavcev. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, so odvisni od vrste dejavnosti, števila zaposlenih delavcev in stopnje tveganja za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni povezanih z delom.

-        delodajalec kot strokovni delavec lahko tudi sam prevzame vodenje  in zagotavljanje varnosti pri delu, kadar izpolnjuje zahteve, navedene v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.

-        opravljanje nalog poveri zunanjim strokovnim službam, ki imajo z dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu.

Izjava o varnosti

Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu mora delodajalec izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

-        načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov,

-        načrt in postopke za izvedbo ukrepov ob neposredni nevarnosti,

-        opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. 

V izjavi o varnosti z oceno tveganja se določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Tudi samozaposlene osebe morajo oceniti tveganje. Če obstaja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morajo izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev svoje varnosti in zdravja pri delu.

Usposabljanje za varno in zdravo delo

Delodajalec mora delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali na kakršni koli drugi pravni podlagi ter osebam, ki  pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja (dijaki, študenti), usposobiti za varno opravljanje dela. Za varno opravljanje dela se mora delavec usposobiti ob:

-      sklenitvi delovnega razmerja,

-      razporeditvi na drugo delo,

-      uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,

-      spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Samozaposlenemu usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ni treba opraviti, vendar samo v primeru, da oceni, da to ni potrebno.

Preventivni zdravstveni pregled

S preventivnimi zdravstvenimi pregledi se ugotavlja zdravje in zmožnost delavcev za opravljanje določenega dela v delovnem okolju. Preventivne zdravstvene preglede opravlja pooblaščeni zdravnik medicine dela. Delodajalec napoti delavca na predhodni zdravstveni pregled:

-      pred prvo zaposlitvijo,

-      po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja. 

Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov so:

-      predhodni zdravstveni pregled,

-      usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled,

-      drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.

Pri povečanih dejavnikih tveganja v delovnem okolju, ugotovljenih z oceno tveganja, se delavca napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.  V nekaterih primerih mora delodajalec napotiti delavca tudi na druge usmerjene zdravniške preglede.

Samozaposlenim preventivnega zdravstvenega pregleda ni treba opraviti, če ni tveganj za poškodbe in zdravstvene okvare.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

-      poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela,

-      obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo,

-      usposablja delavce za varno in zdravo delo,

-      zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu,

-      z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere,

-      z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,

-      zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.