Obrtniki in podjetniki, pridružimo se pobudi idrijskih košarkarjev, ki so v okviru praznovanja svoje 50. obletnice organizirali dobrodelno akcijo

Dobrodelna akcija je namenjena družini Kalak iz Idrije za nakup dvigala za dostop z invalidskim vozičkom.

Šestindvajsetletni mladenič Ševal, sin Kalak Muhameda, člana obrtno-podjetniške zbornice, ima že od rojstva cerebralno paralizo. Pred desetimi leti je zbolel še za akutno levkemijo in pred dvema letoma prestal nujno presaditev kostnega mozga. Zbolela mu je še mama, tako sta zdaj oba na invalidskem vozičku. Zanju skrbi oče Muhamed, ki večinoma s svojimi rokami že več let gradi hišo, kjer bi si uredili ustrezne pogoje za bivanje, še posebej dostopnost z invalidskim vozičkom, kar v zdajšnjem stanovanju ni mogoče.

Idrijski košarkarji so na dan svojega praznovanja uspeli zbrati nekaj več kot 3.000 €. Po tem dogodku, se je dobrodelni akciji pridružil še Rdeči križ in Karitas, da bi družini Kalak pomagali zbrati 16.000, kolikor bi potrebovali za nakup dvigala.

Akcija zbiranja sredstev se nadaljuje do ciljnega zneska.

Prostovoljne darove lahko nakažete na računa:

• Rdeči križ Slovenije, OZ Idrija, Rožna 15, Idrija, SI56 05100 8010 754188, sklic SI00 – 2019 namen: Ševal
• Dekanijska Karitas Idrija-Cerkno, Prelovčeva 2, Idrija SI56 0475 2000 0887115, sklic SI00 - 2019 namen: Ševal

Z zbranimi sredstvi bodo plačani računi, ki se nanašajo na ureditev primernih stanovanjskih razmer družine.

Prosimo, da po svojih močeh pomagate družini Kalak!

Iskrena zahvala vsem, ki ste se in se boste odzvali našemu klicu !

Pedagoško - andragoški seminar

V okviru razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport »Usposabljanje mentorjev za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe« OZS izvaja brezplačne pedagoško-andragoške seminarje, na katere so vabljeni:

• kandidati, ki se pripravljajo na IV. pedagoško-andragoški del mojstrskega izpita,
• kandidati za mentorje dijakom,
• vsi posamezniki, ki želijo pridobiti čim več znanj za uspešno komuniciranje, motiviranje in usposabljanje tako zaposlenih, dijakov, kot bodočih kadrov.

Namen javnega razpisa je krepitev usposobljenosti mentorjev v podjetjih oziroma v obratovalnicah za kakovostno izvajanje mentorstva dijakom srednjih poklicnih in srednjih strokovnih šol,  ki se praktično usposabljajo z delom, in študentom višjih strokovnih šol, ki se praktično izobražujejo pri delodajalcih, ter ostalim udeležencem drugih oblik praktičnega usposabljanja oziroma izobraževanja (vajenci).

Vsebinska področja so:

• psihološke osnove učenja,
• načrtovanje in izvajanje učnega procesa,
• metodika praktičnega izobraževanja,
• spremljanje in preverjanje učnih rezultatov.

OZS je v letu 2019 izvedela že več seminarjev na različnih lokacijah po Sloveniji, zadnji brezplačni pa bo izveden 9., 10. in 16. september 2019 na OZS, Celovška 71, Ljubljana.

Število mest na usposabljanju je omejeno, zato se na brezplačni seminar za mentorje prijavite čimprej. PRIJAVNICA

OZS želi čim večjemu številu mentorjev in mojstrskim kandidatom želi OZS  omogočiti pridobitev usposobljenosti, ki je eden od pogojev za verifikacijo učnega mesta in s tem za sodelovanje delodajalcev s praktičnim usposabljanjem in izobraževanjem v srednjem poklicnem, strokovnem in višjem strokovnem izobraževanju. Mojstrskim kandidatom s tem olajša opravljanje četrtega dela mojstrskega izpita. Med številnimi udeleženci OZS kot do sedaj pričakuje tako delodajalce kot njihove zaposlene in kandidate za mojstrski izpit, ki tako pridobe potrebno pedagoško andragoško usposobljenost za verifikacijo učnega mesta, prenos znanja na mlade in sodelavce, kandidati za mojstrski izpit pa se  pripravijo na 4.del mojstrskega izpita. Vsebina in program usposabljanja sta navedena v  GRADIVU

Informacije: Suzana Kljun, tel.01 583 05 74 ali e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Prijave: PRIJAVNICA do zasedbe prostih mest na OZS, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali na naslov: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Celovška 71, 1000 Ljubljana

Sekcija tekstilcev pri OZS organizira ogled sejma The One Milano - MIFUR MIPAP, Top End Prêt-à-Porter Show, ki bo od 20. do 23. septembra 2019 v Milanu in je zanimiv tudi za člane sekcije predelovalce kož oziroma vse, ki se ukvarjajo s tekstilom, usnjem in dodatki.

Program:

1. dan: 21.9. 2019 odhod avtobusa ob 3:30 iz dogovorjenega mesta v Ljubljani, prihod v Milano ob 10.uri in obisk sejma do zaprtja, vožnja do hotela v okolici mesta, nastanitev, večerja in nočitev.
2. dan: po zajtrku ogled mesta ( trg Piazza Duomo s katedralo, arkade galerije Vittorio Emanuele z modnimi trgovinami in pravimi italijanskimi kavarnami, slovita operna hiša Teatro alla Scala), vožnja proti Sloveniji, prihod v nočnih urah.

Cena: od 125 do 149 € ( odvisno od števila potnikov) vključuje: prevoz z avtobusom, cestnine in parkirnine, namestitev v hotelu, polpenzion, zunanje oglede po programu in slovensko vodenje, organizacijo potovanja ter DDV.

Prijave in informacije: Kompas d.d., Tina Petelin e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; 040 473 328; 01 2344143.

Priloga:  PROGRAM in PRIJAVNICA

Noveli Zakona o dohodnini in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( Ur.l. 28/2019) davčno razbremenjujeta regres za letni dopust, tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (PP). Davčno ugodnejša obravnava regresa velja že za leto 2019.

Pravila izplačila regresa za leto 2019

1. Bruto = neto. Izplačilo regresa je po novem razbremenjeno dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Sicer to velja le do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v RS ( zadnja objavljena povprečna mesečna plača za mesec april 2019 je v višini 1.730,70€)
2. Regres višji od povprečne plače: Če podjetje izplača regres nad 100 % povprečne plače, bo razlika obdavčena z dohodnino in obremenjena s prispevki.
3. Regres mora biti izplačan do 1. julija. : Če ima podjetje likvidnostne težave, lahko izplača del regresa po tem datumu, vendar morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Davčna uprava izplačilo, ki je izplačano po 1. juliju lahko opredeli kot druge vrste izplačilo (npr. poslovna uspešnost) in ne kot regres in ga kot takega tudi obdavči. Pomembno je tudi, kako je višina regresa opredeljena v kolektivni pogodbi.
4. Minimalni regres za leto 2019 znaša 886,63 evra, razen če ni določeno drugače s kolektivno pogodbo.
5. Izplačila regresa, ki so bila izvedena pred 4. 5. 2019, so bila davčno obravnavana po predhodno veljavnih pravilih. To pomeni, da je bil celotni znesek regresa upoštevan v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, prispevki pa so bili obračunani od zneska regresa v delu, ki je presegal 70 % PP (prispevki delojemalca in prispevki delodajalca).
6. Za izplačilo regresa pred 4.5.2019 ( sprememba zakonov) FURS delavcu po podatkih iz REK obrazca izda odločbo o vračilu dajatev po uradni dolžnosti in vrne preveč obračunane prispevke in dohodnino najkasneje v 30 dneh od vročitve odločbe.

Izplačilo regresa v več delih

Regres za letni dopust je potrebno izplačati najkasneje do 1.julija tekočega leta, v primeru nelikvidnosti delodajalca pa najkasneje do 1. novembra tekočega leta, če je tako določeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

V primeru, da delodajalci do 1.julija izplača minimalni znesek regresa, pozneje pa se odloči še za izplačilo preostanka regresa, ta po vsebini ne predstavlja drugega dela regresa, temveč drug dohodek iz zaposlitve ( sodba Vrhovnega sodišča) in ga bo davčni organ najverjetneje obravnaval kot drugi dohodek iz delovnega razmerja in jih kot takšne tudi ustrezno obdavčil.

Primeri, ko je za podaljšanje vozniškega dovoljenja in kode 95, potrebno zdravniško spričevalo

Voznikom, ki so vozniško dovoljenje pridobili pred 19. 1. 2013 ( določbe 53. in 96.člena Zakona o voznikih) in niso imeli zdravstvenih omejitev, je bilo vozniško dovoljenje izdano do 80. leta starosti.
Ob vpisu kode 95 je bilo tem voznikom po letu 2009 izdano novo vozniško dovoljenje, iz katerega je razvidno, da jim vozniško dovoljenje velja 10 let, veljavnost kategorij (na drugi strani obrazca, v rubriki št. 11) pa je ostala veljavnost do 80. leta starosti voznika.

Tem voznikom ob podaljšanju kode ni potrebno predložiti zdravniškega spričevala, ampak le spričevalo o rednem usposabljanju. Vlogi za izdajo novega vozniškega dovoljenja priložijo še staro vozniško dovoljenje, 1 fotografijo (3,5x 4,5 cm) in plačajo strošek 19,03 eura za izdajo novega vozniškega dovoljenja (prioritetna izdaja 26,33 eura).

Vozniki, ki

• so prvič pridobili vozniško dovoljenje po 19. 1. 2013
• so že pred tem datumom morali za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja predložiti zdravniško spričevalo
• jim je vozniško dovoljenje sicer bilo izdano do 80. leta starosti, a so zaradi storjenega cestno prometnega prekrška ali drugih razlogov morali opravljati kontrolni zdravstveni pregled in si pridobiti novo vozniško dovoljenje

morajo za podaljšanje vozniškega dovoljenja predložiti novo zdravniško spričevalo. Datuma prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in veljavnosti kode 95, praviloma nista enaka. Ta dva datuma se običajno tudi težko uskladita, saj voznik lahko opravi ponovni zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do največ 30 dni pred potekom veljavnosti.

Glede na pojasnjeno velja, da običajno za podaljšanje kode 95 ni potrebno predložiti zdravniškega spričevala, z redkimi izjemami.

Veljavnost izdanega vozniškega dovoljenja in  veljavnost kategorij preverite na drugi strani obrazca, v rubriki št. 11). V kolikor je veljavnost kategorij do 80. leta starosti za podaljšanje kode 95 ni potrebno predložiti novega zdravniškega spričevala.

Obveznosti delodajalca in samozaposlenih oseb

Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.

Varnost in zdravje delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu zagotavlja tako, da:

• se izogiba nevarnostim,
• ocenjuje tveganja,
• obvladuje nevarnosti pri viru,
• prilagaja dela posamezniku,
• se prilagaja tehničnemu napredku,
• nadomešča nevarno z nenevarnim ali manj nevarnim,
• razvija celovito varnostno politiko,
• daje prednost kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi,
• daje delavcem ustrezna navodila,
• obvešča in usposablja delavce.

 Ocena tveganja

Delodajalec mora prepoznati vsa tveganja na delovnem mestu. Za vsako delovno mesto mora izdelati pisno oceno tveganja, v kateri opredeli nevarnosti, ugotovi, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen nevarnosti, odloči o tem, ali so tveganja sprejemljiva ter uvede in izvaja ukrepe za njihovo odpravo. 

Ukrepi so lahko tehnični ali organizacijski.

• Primer tehničnega ukrepa: nadomestitev preveč hrupne delovne opreme z manj hrupno.
• Primer organizacijskega ukrepa: priprava internih pravil o dostopu do nevarnih območij in označitev teh območij z varnostnimi znaki.  

Ukrepi so odvisni od ocene tveganja v delovnem okolju. Na oceno tveganja pa vpliva vrsta dejavnosti in velikost podjetja.

Samozaposleni

Če samozaposleni oceni, da ni tveganj v delovnem okolju, ni treba opraviti usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, pa tudi preventivnega zdravstvenega pregleda ne. Mora pa napisati izjavo, da v delovnem okolju ni tveganj, ki jo pokaže ob morebitnem obisku delovne inšpekcije.

Če pa samozaposleni ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, je potrebno izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Ocena tveganja in izjava o varnosti

Ocena tveganja je temelj preprečevanja nezgod pri delu in poslabšanja zdravja. To je postopek, s katerim se ovrednoti tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu.

Ocena tveganja je sistematičen pregled vseh vidikov dela, v katerem se oceni:

• kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,
• ali je nevarnosti mogoče odpraviti ali ne,
• kakšni preprečevalni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.

Namen ocene tveganja je omogočiti delodajalcu, da sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.

Poznamo več načinov in metodologij ocenjevanja tveganja. Spodaj je naveden enostaven primer, ki ustreza večini malim in srednje velikim podjetjem:

• -        1.korak: Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb. Na delovnem mestu se poiščite vse, kar bi lahko  povzročilo poškodbo, in se ugotovi, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim.
• -        2.korak: Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj. Ovrednotiti je potrebno tveganja (resnost in verjetnost možne škode…) in jih razvrstiti po pomembnosti.
• -        3.korak: Odločitev o preventivnem ukrepu, Opredeliti je potrebno ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj.
• -        4.korak: Ukrepanje. Opredeliti je potrebno načrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pričnite z njihovim uvajanjem.
• -        5.korak: Spremljanje in posodabljanje

Posodabljanje ocene tveganja

Oceno tveganja je potrebno redno posodabljati in na ta način zagotavljati njeno ažurnost, kadar:

• obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni,
• se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo,
• obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Oceno tveganja v podjetju izdela strokovni delavec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela. Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri naloge iz področja varnosti in zdravja pri delu in ima opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec ima različne možnosti za določitev strokovnega sodelavca, ki mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu ( Ur.l.109/2011). Tako lahko delodajalec:

• izmed svojih delavcev določi enega ali več strokovnih delavcev. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, so odvisni od vrste dejavnosti, števila zaposlenih delavcev in stopnje tveganja za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni povezanih z delom.
• delodajalec kot strokovni delavec lahko tudi sam prevzame vodenje  in zagotavljanje varnosti pri delu, kadar izpolnjuje zahteve, navedene v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.
• opravljanje nalog poveri zunanjim strokovnim službam, ki imajo z dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu.

Izjava o varnosti

Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu mora delodajalec izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

• načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov,
• načrt in postopke za izvedbo ukrepov ob neposredni nevarnosti,
• opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. 

V izjavi o varnosti z oceno tveganja se določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Tudi samozaposlene osebe morajo oceniti tveganje. Če obstaja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morajo izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev svoje varnosti in zdravja pri delu.

Usposabljanje za varno in zdravo delo

Delodajalec mora delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali na kakršni koli drugi pravni podlagi ter osebam, ki  pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja (dijaki, študenti), usposobiti za varno opravljanje dela. Za varno opravljanje dela se mora delavec usposobiti ob:

• sklenitvi delovnega razmerja,
• razporeditvi na drugo delo,
• uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,
• spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Samozaposlenemu usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ni treba opraviti, vendar samo v primeru, da oceni, da to ni potrebno.

Preventivni zdravstveni pregled

S preventivnimi zdravstvenimi pregledi se ugotavlja zdravje in zmožnost delavcev za opravljanje določenega dela v delovnem okolju. Preventivne zdravstvene preglede opravlja pooblaščeni zdravnik medicine dela. Delodajalec napoti delavca na predhodni zdravstveni pregled:

• pred prvo zaposlitvijo,
• po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja. 

Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov so:

• predhodni zdravstveni pregled,
• usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled,
• drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.

Pri povečanih dejavnikih tveganja v delovnem okolju, ugotovljenih z oceno tveganja, se delavca napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.  V nekaterih primerih mora delodajalec napotiti delavca tudi na druge usmerjene zdravniške preglede.

Samozaposlenim preventivnega zdravstvenega pregleda ni treba opraviti, če ni tveganj za poškodbe in zdravstvene okvare.

Ministrstvo za okolje in prostor je so 30.6.2019 v javno obravnavo dalo osnutka predlogov novel Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, pozneje pa še Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. S spremembo zakonodaje naj bi se odpravile težave in pomanjkljivosti pri uveljavljanju določb zakonov, ki so se pokazale po nedavni celoviti zakonodajni prenovi področja.

Predlagane spremembe Gradbenega zakona

1. V gradbenem zakonu bodo upoštevali sodbo ustavnega sodišča glede spoštovanja pravice do doma v inšpekcijskih postopkih, in sicer bo po predlogu rušitev objekta zadržana, če bo zavezanec s sodbo sodišča dokazal, da da bi bila odstranitev objekta glede na njegovo pravico do spoštovanja doma nesorazmeren ukrep.
2. Poleg tega je predlagana sprememba člena, ki se nanaša na prepoved sklepanja pravnih poslov (npr. prodaja), priključevanja na komunalne naprave in podobno za nelegalne objekte. Po novem bi ta prepoved veljala le za objekte, za katere je izdana inšpekcijska odločba, ne pa več tudi za vse objekte, ki naj bi bili nelegalni, pa tega ni ugotovil inšpektor, saj tega notar ni sposoben ugotoviti, pravijo na ministrstvu.
3. Predvideno je tudi, da bodo morali notar in druge osebe, ki so udeležene pri sklepanju poslov, stranke opozoriti na posledice, če objekt nima gradbenega in uporabnega dovoljenja.
4. Sprememba je predvidena tudi pri vzdrževalnih delnih, in sicer bi se po novem lahko brez gradbenega dovoljenja izvedla tudi malo večja dela od samega vzdrževanja, bi bila pa pri tem potrebna izjava pooblaščenega arhitekta ali inženirja pri prijavi začetka gradnje.
5. Prijava začetka gradnje bi bila obvezna tudi za večja vzdrževalna dela in za vzdrževalna dela v javno korist, s čimer želijo večji nadzor nad izvajanjem teh del, ki so po navedbah ministrstva zelo pogosto takšna, da bi bilo zanje dejansko potrebno gradbeno dovoljenje.
6. Po predlogu sprememb bi bilo gradbeno dovoljenje potrebno tudi za odstranitev zahtevnega objekta in odstranitev objekta kulturne dediščine. Po veljavnem zakonu za odstranitev kateregakoli objekta zadostuje le prijava začetka gradnje.
7. Po novem bi morala nevaren objekt, če inšpektor ne najde lastnika oz. investitorja, odstraniti občina, medtem ko trenutni zakon to dolžnost nalaga državi.
8. Uporabno dovoljenje bo mogoče dobiti tudi za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. januarjem 1998 in imajo gradbeno dovoljenje. Sedaj je mogoče pridobiti odločbo, ki se šteje za uporabno dovoljenje, le za objekte, ki so zgrajeni pred 1. januarjem 1998 brez gradbenega dovoljenja.

Predlagane spremembe Zakona o urejanju prostora

1. V zakonu o urejanju prostora bodo pri lokacijski preveritvi obstoječim namenom dodali še lokacijsko preveritev za namen legalizacije. Postopek lokacijske preveritve bo sicer ostal enak, bodo pa na pripombo občin podaljšali roke za izvedbo vseh prepisanih korakov.
2. V postopku sprejemanja občinskih prostorskih izvedbenih aktov je predlagana združitev faze prvega in drugega mnenja, ko v postopku ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
3. Na področju opremljanja stavbnih zemljišč naj bi bolj razjasnili, kaj predstavlja opremljeno stavbno zemljišče in kdaj je mogoča samooskrba objektov. Popravili in dopolnili bodo tudi določbe glede vsebine pogodbe o opremljanju.
4. Pri komunalnem prispevku je med drugim predvidena možnost plačila na način začasne in končne odmerne odločbe, ki bo vsebovala poračun glede na to, kaj je bilo dejansko dovoljeno z gradbenim dovoljenjem.
5. Določeno bo tudi, da je treba pri legalizaciji objekta plačati komunalni prispevek, in občinam omogočeno, da zaračunajo komunalni prispevek, ko se zavezanec naknadno priključi na komunalno opremo.
6. Pri potrdilu o namenski rabi zemljišča je predlagana ponovna uzakonitev pravila o tem, da predstavlja do 10 zemljiških parcel v eni katastrski občini en sam zahtevek in posledično eno samo upravno takso.

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov in Pravilnik o varnostnem elementu tobačnih izdelkov določata sistem sledljivosti tobačnih izdelkov. Po teh določbah bodo morali biti vsi zavojčki tobačnih izdelkov, proizvedenih, namenjenih ali danih na trg EU, označeni s posebno identifikacijsko oznako in potrebno je evidentiranje gibanja tobačnih izdelkov v celotni dobavni verigi (od proizvajalca do maloprodajnega mesta);

Kdo se mora registrirati

V okviru sistema sledljivosti je treba gibanje tobačnih izdelkov evidentirati od proizvajalca do zadnjega gospodarskega subjekta pred prvim maloprodajnim mestom.  Prvo maloprodajno mesto je opredeljeno kot objekt, kjer so tobačni izdelki prvič dani v promet (tj. dani na voljo potrošnikom v Uniji), vključno s prodajnimi avtomati za prodajo tobačnih izdelkov.

Navodilo za registracijo

Ministrstvo za zdravje sporoča, da se od 14. 5. 2019 dalje zavezanci registrirajo v sistem sledljivosti tobačnih izdelkov. Identifikacijsko oznako (kodo) kodo gospodarskega subjekta in objekta zavezanci pridobijo z registracijo na spletni povezavi https://tpd.idissuer.si/.

Navodila za registracijo so na vsakem koraku registracije. V primeru vprašanj je na razpolago služba za pomoč uporabnikom, ki je dosegljiva na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Za upravljalce prvega prodajnega mesta lahko zahtevke za identifikacijske oznake vloži drug (tretji) gospodarski subjekt (ko na primer eden njihovih dobaviteljev, ali distributerjev ali trgovcev na debelo). Taka tretja oseba mora biti registrirana in imeti že pridobljene identifikacijske oznake. Za registracijo s strani tretje osebe je potrebno polno soglasje upravljavca prvega maloprodajnega mesta.

Informacije v zvezi s sledljivostjo in varnostnimi elementi tobačnih izdelkov so objavljeni na spletni strani Ministrstva za zdravje.

Regres je znesek, ki so ga delodajalci, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), dolžni plačati zaposlenim in pripada vsem delavcem, ki imajo pravico do letnega dopusta.

S pravico do letnega dopusta delavcu pripada tudi regres za letni dopust. Njegova minimalna višina je zakonsko določena in je enaka minimalni plači v tekočem koledarskem letu. Delodajalci morajo vsako leto, razen izjemoma, regres izplačati vključno do 30. junija.

Podrobne informacije in davčna obravnava  regresa za leto 2019 REGRES ZA LETNI DOPUST 2019 

FURS po novem omogoča samostojnim podjetnikom (samozaposlenim) in družbenikom (zavarovalna podlaga 040) plačevanje prispevkov za socialno varnost z enim plačilom. Namesto štirih položnic za štiri različne prispevke za socialno varnost, bo lahko zavezanec obveznosti poravnal le z enim e-računom.

Zavezanci lahko v svojih bankah začnejo s postopki registracije za prejemnika e-računa. Prve e-račune bo FURS izdal po 15. juniju, ko se izteče rok za predložitev obračunov prispevkov za socialno varnost za maj 2019.

Podrobne informacije: PLAČILO PRISPEVKOV NA EN RAČUN