POROČANJE O ODPADKIH, EMBALAŽI, ODPADNI EMBALAŽI - Novo tolmačenje Ministrstva za okolje in prostor

Republike Slovenije za okolje (ARSO) je na svoji spletni strani objavila  NOVICO, da morajo poročati le tisti izvirni povzročitelji, pri katerih so bili v letu 2020 preseženi vsi trije pogoji (zaposlovali ste 10 oseb ali več, nastalo vam je 10 ton odpadkov ali več, nastalo vam je 5 kg nevarnih odpadkov ali več). Ne pozabite pa poročati o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, če ste zavezanec.

Če torej ne izpolnjujete vseh treh pogojev, to navodilo pomeni, da vam ni potrebno poročati za leto 2020! Če torej izpolnjujete le dva pogoja (npr. imate več kot 10 ton odpadkov in imate tudi več kot 5 kg nevarnih odpadkov, ne zaposlujete pa 10 ljudi) vam ni potrebno poročati! To pa ne pomeni, da smete opustiti vsa ravnanja in evidence, ki so povezana z odpadki. Navedeno preprosto pomeni, da je upoštevana pripomba OZS, da je nesmiselno večkratno poročanje o enem odpadku - saj o odpadkih vsekakor poročajo osebe, ki ravnajo z odpadki (bodisi zbiralci, predelovalci, ipd.), torej tisti, ki so jim odpadki oddani.

Tisti izvirni povzročitelji odpadkov, ki pa presegate vse tri pogoje, torej da ste:

• zaposlovali ste 10 oseb ali več,
• pri vas je nastalo vsaj 10 ton odpadkov,
• nastalo pa je tudi vsaj 5 kg nevarnih odpadkov,

pa morate v skladu z 29. členom Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15 in 129/20) najkasneje do 31. 3. 2021 oddati poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za leto 2020. Obrazec za poročanje v obliki Excelove datoteke z imenom "Verzije V0 letnih poročil o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za leto 2020" najdete na spletni strani ARSO (Odpadki - poročila in publikacije). V datoteki so že izpolnjeni podatki o oddanih odpadkih, ki temeljijo na poročanju oseb, ki ste jim odpadke oddajali skozi celo leto. V že izpolnjeni verziji V0 poiščite vaše podatke in preverite če so pravilni. Če so pravilni, potrdite pravilnost podatkov tako, da pošljete mail na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  v katerem obvezno navedite tudi svojo matično ali davčno številko podjetja. V takem primeru ste svoje letno poročanje zaključili.

Če pa se predizpolnjeni podatki ne ujemajo z vašimi, če torej niso pravilni, pa ste dolžni poročati. To storite tako, da s podatki iz vaših lastnih evidenc izpolnite oz. jih zapišete v objavljeni obrazec "ODP-nastajanje 2020 (Excel) za koledarsko leto 2020" in ga oddajte na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. v skladu z naslednjimi objavljenimi navodili:

• Navodila za pripravo poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi na obrazcu ODP-nastajanje 2020 [pdf]
• Obrazec ODP-nastajanje 2020 [xlsm]

 Če ste zavezanec za poročanje o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, pa obrazce najdete na spletni strani ARSO - Ravnanje z ..., kjer najdete tudi navodilo za izpolnjevanje letnega poročila.

DOKAZOVANJE UPADA PRIHODKOV PRI ČAKANJU NA DELO IN PRI MESEČNEM TEMELJNEM DOHODKU

Za uveljavljanje ukrepa čakanja na delo in prejema mesečnega temeljnega dohodka (MTD) morajo zavezanci izpolnjevati določene zakonske pogoje.

Povzetek pogojev za dodelitev teh pomoči:

Spomladanski del ukrepov

Za uveljavljanje ukrepa čakanja na delo je po interventnih zakonih ZIUZEOP[1] (do 31. 5. 2020), ZIUOOPE[2] (do 30. 6. 2020), ZIUPDV[3] (do 31. 9. 2020) predviden upad prihodkov v višini 10% v letu 2020 glede na leto 2019 oziroma 10% upad povprečnih mesečnih prihodkov glede na primerljivo obdobje (odvisno od začetka/prenehanja poslovanja zavezanca). Enako velja tudi za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka po ZIUZEOP (marec, april in maj 2020), kjer so zavezanci morali izkazati upad prihodkov v višini 10% v letu 2020 glede na leto 2019 oziroma 10% upad povprečnih mesečnih prihodkov glede na drugo primerljivo obdobje, ki je odvisno od začetka poslovanja.

Jesenski del ukrepov

Dne 24. 10. 2020 je bil sprejet ZZUOOP[4], ki je za uveljavljanje čakanja na delo (od 1. 10. 2020 do 31. 1. 2021)  in mesečnega temeljnega dohodka (oktober-december 2020 in januar-marec 2021) določil, da je za pomoč uveljavljeno po tem zakonu potrebno izkazovati upad prihodkov v višini 20 % v letu 2020 glede na leto 2019 oziroma glede na primerljivo obdobje, ki je odvisno od začetka poslovanja zavezanca.

Osmi protikorona paket - PKP 8 (ZDUOP[5])

PKP 8 je za uveljavljanje ukrepa čakanja na delo po PKP 8 (od 1. 2. 2021 naprej) določil, da so ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020.

Protikorona ukrepi

PKP8 (od 05. 02. 2021 dalje): Novice ter pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP8 na davčnem področju

PKP7 (od 31. 12. 2020 dalje): Novice ter pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju

PKP6 (od 28. 11. 2020 dalje): Novice ter pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP6 na davčnem področju

PKP5 (od 24. 10. 2020 dalje): Novice ter pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP5 na davčnem področju

Protikorona ukrepi (od 20. 3. 2020 dalje):

Novice ter pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa

Ukrepi na carinskem področju v času COVID-19

Seznam upravičencev do MTD in oprostitve plačila PSV

Vir: FURS

V Goriški, Obalno-kraški in Koroški regiji ponovna omejitev gibanja na regijo

Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ( Ur.l.43/2021) določa omejitve, ki veljajo od 26.marca do 2. aprila 2021.

Omejitev gibanja v treh rdečih regijah

Tri statistične regije Obalno-kraška, Goriška in Koroška so obarvane rdeče. V teh regijah se zato ponovno uvede omejitev gibanja na vsako posamezno regijo (gibanje med občinami znotraj posamezne rdeče regije je dovoljeno). Prehajanje med temi rdečimi regijami in drugimi regijami je prepovedano v obe smeri.

Določene so izjeme, ko posameznik lahko prehaja med rdečimi regijami in drugimi regijami. Ob upoštevanju priporočil NIJZ je gibanje za posameznike dovoljeno za:

1. prihod na delo, odhod z dela in izvajanje delovnih nalog IZJAVA ZAPOSLENEGA
2. opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,IZJAVA PODJETNIKA
3. odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,
4. varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov ali če gre za izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom,
5. dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja,
6. dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,
7. dostop do storitev za nujne primere,
8. dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,
9. dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,
10. izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva,
11. potovanja oseb z namenom tranzita čez statistično regijo iz prejšnjega člena, v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji,
12. nujno vzdrževanje groba, pri čemer mora posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom.

Uveljavljanje teh izjem velja tudi za ožje družinske člane posameznika in člane skupnega gospodinjstva, kadar potujejo skupaj.

Pri prehajanju med rdečimi regijami in drugimi regijami mora imeti posameznik pri sebi dokazilo, s katerim izkaže upravičenost uveljavljanja izjeme, in lastnoročno podpisano čitljivo izjavo. Izjava ni potrebna, kadar posameznik prehaja med statističnimi regijami na podlagi 1. in 3. točke. Dokazilo in izjavo mora posameznik na zahtevo pokazati uradni osebi organa, pristojnega za nadzor nad izvajanjem tega odloka, policistu oziroma občinskemu redarju.

Izjava vsebuje naslednje podatke:

1. ime in priimek,
2. naslov bivališča,
3. naslov oziroma kraj cilja potovanja,
4. navedbo razloga, ki upravičuje gibanje in zadrževanje,
5. navedbo morebitnih ožjih družinskih članov ali članov skupnega gospodinjstva, ki se gibljejo in zadržujejo z njim,
6. navedbo, da njemu ali ožjim družinskim članom ali članom skupnega gospodinjstva, ki se gibljejo in zadržujejo z njim, ni bila odrejena osamitev (izolacija) ali karantena,
7. navedbo, da se zaveda kazenske ali odškodninske odgovornosti zaradi neupoštevanja predpisov, odredb ali ukrepov za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh,
8. navedbo, da se zaveda omejitev iz tega odloka in da jih bo spoštoval.

Prehajanje med Obalno-kraško, Goriško in Koroško regijo in drugimi regijami je ob upoštevanju priporočil NIJZ dovoljeno tudi posamezniku, ki:

• predloži negativni rezultat testa PCR ali hitrega antigenskega testa (HAG), ki ni starejši od 48 ur,
• predloži dokazilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali proizvajalca Moderna najmanj 14 dni, oziroma od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca najmanj 21 dni,
• ima potrdilo o pozitivnem rezultatu testa PCR ali testa HAG, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali
• ima potrdilo zdravnika, da je prebolel COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev.

Potrdila o testiranju se upoštevajo, če so bila izdana v državah članicah EU oziroma državah članicah schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH. V navedenih primerih posameznik ne potrebuje izjave ali drugih dokazil.

Šteje se, da posameznik prebiva rdeči regiji (Obalno-kraški, Goriški in Koroški regiji), če ima v njej regiji stalno ali začasno prebivališče. Če ima posameznik stalno ali začasno prebivališče v rdeči regiji in hkrati stalno ali začasno prebivališče v drugi regiji, je lahko nastanjen samo na enem naslovu prebivanja in se ne sme seliti med obema prebivališčema med regijami.

 Vir: Novice | GOV.SI

OZS je na vlado naslovila 25 predlogov k PKP9

 Za pomoč gospodarstvu v času epodemije COVID-19 je OZS vladi poslala predloge, ki so navedeni v priloženem dokumentu Predlogi OZS za PKP9 , izpostavljamo pa nekaj ključnih:

Povračilo stroškov za obvezna testiranja

• v celoti se zagotovi sredstva za pokrivanje stroškov obveznega testiranja, in sicer do preklica epidemije
• poenotenje cen testiranja različnih javnih zavodov po Sloveniji.

Regres za letni dopust za leto 2021 naj krije država

Zaradi epidemije COVID-19 je močno prizadeta likvidnost številnih slovenskih podjetij, ki le stežka zagotavljajo potrebna likvidna sredstva za stroške dela. Ker delodajalci nimajo likvidnostnih sredstev, naj regres za letni dopust za leto 2021 delavcem plača država. 

Mesečni temeljni dohodek za tiste, ki so registrirali dejavnost po 1. 9. 2020

Ukrep pridobitve temeljnega dohodka je podaljšan do 31. 3. 2021. Vendar so do njega upravičeni le samozaposleni, ki so pričeli z opravljanjem dejavnosti do 1. 9. 2020. Do temeljnega dohodka naj bodo upravičeni samozaposleni, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. 1. 2021. Pogoj za pridobitev temeljnega dohodka je upad čistih prihodkov od prodaje (več kot 20%) v prvem kvartalu 2021 v primerjavi s prvim kvartalom v 2019. 

Podaljšanje obstoječih moratorijev na kredite

Kmalu poteče moratorij na kredite, kar zbuja skrb zlasti tistim, ki jim je z odlokom še vedno  prepovedano opravljanje dejavnosti (gostinstvo in turizem).  Predlagan je sistemski ukrep, ki bi podaljšal moratorij za dodatnih 12 mesecev, če ne vsem, pa vsaj tistim, ki ne smejo opravljati dejavnost.

Ostali predlogi

• da so do ukrepov pomoči upravičeni vsi, razen davčnih dolžnikov pred 13. 3. 2020
• da se vse davčne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odloži in da se s tem prav tako ne omeji upravičenosti do ukrepov pomoči.
• delodajalcem naj se zaradi likvidnostnih težav omogoči daljše obdobje za izplačilo odpravnine oziroma in možnost obročnega odplačila
• pri kritju fiksnih stroškov je predlagana razširitev lestvice 
• ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih naj se ne izključujejo
• državna pomoč (čakanje na delo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, višja sila in karantena) naj se povrne direktno delavcu, z namenom, da delodajalci ne zalagajo svojih sredstev in potem predolgo čakajo na povrnitev s strani države.
• predlog, da tistim podjetjem, ki kljub epidemiji poslujejo uspešno, ne bi bilo treba vračati državne pomoči, ampak naj ta sredstva namenijo za razvoj podjetja in nagrade zaposlenim.
• da se najemnikom nepremičnin v zasebni lasti krije višje nadomestilo v sklopu mesečnih fiksnih stroškov ali pa se jim povrne celotno najemnino na podlagi dokazila o plačilu.

Gostincem naj se povrne nadomestilo za poslovno škodo

Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je nenehno opozarjala in spraševala MGRT, zakaj gostinski lokali ne bi mogli poslovati na enak način kot menze v podjetjih. Odgovor MGRT je bil vselej enak, namreč, da gostinci teh storitev ne smejo opravljati. Prepričani smo, da je bila storjena napaka MGRT pri tolmačenju odlokov. Gostinci morajo biti upravičeni do nadomestila za škodo, ki je bila gostincem storjena.

V PKP9 naj se gostincem povrne nadomestilo za poslovno škodo, ki jim je bila povzročena v času prepovedi opravljanja storitev v B2B segmentu. Zaradi napačnih interpretacij odlokov in navodil MGRT namreč gostinci v minulih petih mesecih niso poslovali s podjetji (B2B), čeprav bi lahko.

        OSMI PROTIKORONSKI PAKET UKREPOV (PKP 8)

Osmi protikoronski Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 ( ZDUOP), Ur.l.15/2021 z dne 4.2.2021, določa naslednje ukrepe:

1. Subvencioniranje čakanja na delo bo veljalo še do konca aprila. Nato ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat za po mesec dni. Ukrep bodo lahko koristili delodajalci, registrirani do konca leta 2021, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije letos upadli za več kot 20 odstotkov. Podjetjem v dejavnostih, ki so z vladnimi odloki zaprte, bo država povrnila nadomestila plač delavcev v celoti, torej t. i. drugi bruto.
2. Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 € bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije v težavnem položaju, jim bo država v prvem polletju 2021 plačevala 50 € subvencije za delavca z minimalno plačo. Delodajalec v času prejemanja subvencije minimalne plače in še tri mesece po tem ne bo smel odpuščati iz poslovnega razloga.
3. V drugi polovici je predvidena razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost. Julija se bo najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov zaposlenih začasno (do konca leta) znižala s 60 % povprečne plače na višino minimalne plače.
4. Krizni dodatek v višini 200 € bodo prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema nagrade za poslovno uspešnost niso.
5. zaposleni lahko koristijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika (podaljšanje ukrepa iz PKP 5 do konca leta 2021)
6. Solidarnostni dodatek v višini 50 € bodo prejeli tudi polnoletni dijaki, dodatek v višini 150 € pa študenti, ki se izobražujejo na fakultetah v tujini. Enako velja za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, pa vojne veterane in invalide ter tudi brezposelne, ki so zaposlitev izgubili v času od 12. marca 2020.
7. Skrajšani delovni čas bodo lahko koristili tudi na kmetijah, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi
8. Podaljšuje se pomoč potniškemu prometu - do 30. junija 2021 se podaljšuje ukrep nadomestila izpada prihodkov za izvajalce prevozov potnikov z avtobusi in imetnikom licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo občasni prevoz s kombiniranimi vozili. Podaljšuje se ukrep nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov in sicer do 24. 6. 2021.

1. ČAKANJE NA DELO

PKP8 podaljšuje ukrep čakanja na delo do 30. aprila 2021 z možnostjo 2x podaljšanja po en mesec. Delodajalcem, ki jim je od 1. februarja 2021 onemogočeno opravljanje dejavnosti pa omogoča 100 % bruto II povračilo nadomestila plače.

Ukrep lahko koristijo delodajalci:

1. ki so bili registrirani najkasneje na dan 31. 12. 2020,
2. ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se 2. jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021
3. humanitarne in invalidske organizacije, čeprav ne izpolnjujejo pogojev.

 Višina povračila:

1. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila znaša 80 % bruto I nadomestila plače (80 % od 80 %) in je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS za mesec oktober 2020 (1.821,44 €).
2. Višina povračila izplačanega nadomestila plače lahko znaša 100 % bruto I za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 ni presegel 1.800.000 € na posamezno podjetje. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS.
3. Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije Covid-19 onemogočeno opravljanje dejavnosti , RS krije 80 % bruto IIali  100 % bruto II nadomestilo plače.

Višina povračila nadomestila po ZDUOP ( PKP8)

Čakanje na delo od 16. - 31. 1. 2021

Delodajalci so lahko vlogo za čakanje na delo na ZRSZ vložili le do 15. 1. 2021. PKP8 določa, da bo lahko delodajalec vlogo za čakanje na delo, če je delavce nanj napotil od 16. -31. 1. 2021 dalje, vložil v 8 dneh od uveljavitve PKP8. Za to obdobje je delodajalec lahko upravičen le do povračila nadomestila plače v višini bruto I.

Vse ostale določbe so vsebinsko enake, kot so veljale pri čakanju na delo do sedaj.

Delodajalec pri uveljavljanju pravice do povračila nadomestil plače za čakanje na delo poda izjavo, da ni davčni dolžnik in da je delavcem izplačal nadomestilo plače.

Delodajalec vlogi za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo priloži:

• izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo,
• izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let,
• izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.

2. SUBENCIONIRANJE MINIMALNE PLAČE

PKP8 določa, pomoč države delodajalcem zaradi dviga minimalne plače na dva načina. Od januarja do junija 2021 s subvencijo v višini 50 €, od julija do decembra 2021 pa bo minimalna osnova za obračun prispevkov enaka minimalni plači (1.024,24 €).

Delo opravljeno od januarja do junija 2021:

Delodajalec je za vsakega zaposlenega, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 €.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do subvencije sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.

Za pridobitev subvencije delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo iz prvega odstavka ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Upravičenec predloži izjavo v elektronski obliki najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Za pravilnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja.

Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.

Delo opravljeno od julija do decembra 2021

Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače, je minimalna plača.

3. KRIZNI DODATEK

PKP8 prinaša spremembe pri kriznem dodatku, ki ga je uvedel PKP7. K novembrski plači se po novem ne prišteva del plače za poslovno uspešnost, če je bil delavcem izplačan decembra 2020.

Po PKP7 krizni dodatek pripada vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača (za november) ni presegla dvakratnika minimalne plače (1.881,16 € bruto I), delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 €, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Če delavec ni delal cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. To pomeni, da delavcem pripada dodatek tudi za praznični petek 25. 12. 2020 in soboto 26. 12. 2020, če bi bil sicer to njihov delovni dan.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih (starševstvo, invalidi ipd.).

Spremembe v PKP8

PKP8 po novem določa, da delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače (1.881,16 € bruto I), izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 €, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko eDavkov najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.

To ne velja za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek iz 85. člena ZIUPOPDVE (PKP7) že izplačan do začetka uporabe PKP8.

Neizplačilo kriznega dodatka je prekršek, za katerega je predpisana globa.

4. DELO NA DOMU

PKP8 podaljšuje ukrep sporočanja dela na domu IRSD preko portala SPOT od 1. aprila do 31. 12. 2021.

ZIUOPDVE (PKP 6) je vsebino obvestila, ki ga mora delodajalec pred prvim opravljanjem dela na domu poslati na IRSD, zakonsko določil. Delodajalec mora pred začetkom dela delavca na domu obvesti IRSD o (102. člen ZIUOPDVE):

• podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
• podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (ime in priimek, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec opravljal, predvideno obdobje trajanja in predviden delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
• morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Delodajalci, ki so vpisani v poslovni register, obvestilo vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema SPOT. Ostali pa lahko obvestilo pošljejo priporočeno po pošti ali na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

5. KRATKOTRAJNA BOLNIŠKA ODSOTNOST

PKP8 ponovno uvaja institut kratkotrajne bolniške odsotnosti do 3 zaporednih dni v kosu. Ukrep velja do 31. 12. 2021.

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika do tri zaporedne delovne dni in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Obveznosti delavca

Delavec o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

V primeru, da osebni zdravnik ugotovi, da je delavec tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena.

Postopki in roki delodajalca

Delodajalec izplača delavcu za čas kratkotrajne odsotnosti nadomestilo plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja ( 137. člen). Delodajalec na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vloži elektronsko zahtevo za refundacijo najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi zahteve za povračilo nadomestila.

Na spletni strani ZZZS so objavljena Navodila-postopki za delavca in Navodila-postopki za delodajalce

Predlaganje REK-1 obrazca

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02 .

Odlok o začasni PREPOVEDI ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ( Ur. l. 40/2021 z dne 18.3.2021), – veljavnost do vključno 26. marca 2021, določa:

• Prepovedano je ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom (končnemu potrošniku fizični osebi)
• Dovoljeno je ponujanje in prodaja blaga in storitev med podjetij ob obveznem upoštevajte navodila NIJZ  in se kolikor je le mogoče, izogibati stikom
• Dovoljeno je delo v delavnicah  z upoštevanjem priporočil NIJZ za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 - obvezno upoštevajte navodila  ( varnostna razdalja, razkuževanje oz. umivanje rok z milom, uporaba rokavic, zaščitne maske, izogibanje delu v skupinah, …

IZJEME: Med izjemami, ki dovoljujejo ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom so:

Izjeme od prepovedi, ki niso pogojene z izvedbo testa, med drugim veljajo za:

1. dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
2. gradbena dela,
3. osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
4. čistilne servise in čistilnice,
5. servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
6. druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja
7. prodaja blaga in storitev na daljavo
8. priprava in strežba jedi v gostinskem lokalu v primeru, da je naročnik in plačnik storitve poslovni subjekt  
9. dostava jedi in pijač.

Izjeme od prepoved, ki zahtevajo izvedbo testa samozaposlenega / zaposlenega, pa veljajo za:

1. druge servisne delavnice s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
2. storitve higienske nege (storitve frizerskih salonov, kozmetične dejavnosti, pedikura, manikura, dejavnosti salonov za nego telesa)
3. prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
4. premične stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov kmetovalcev
5. individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
6. storitve salonov za nego živali
7. druge izjeme ( ne veljajo za našo regijo): strežba jedi in pijač na terasah in vrtovih (Jugovzhodna Slovenija, Posavska in Primorsko-notranjska regija).

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev v okviru izjem, ki zahtevajo izvedbo testa, je dovoljeno le pod pogojem, da samozaposleni / zaposleni, ki izvajajo tovrstno ponudbo in prodajo blaga in storite, enkrat tedensko opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAG (hitri test) ali PCR metodi. Ponujanje in prodajanje tovrstnega blaga in storitev torej lahko opravljajo le zaposleni, ki imajo:

• negativni izvid testa
• dokazilo o ceplenju zoper COVID-19
• potrdilo o pozitivnem rezultatu testa, ke je starejši od 21 dni in ni starelši od 6 mesecev
• potrdilo zdravnika o prebolelosti COVID-19, ki ni starejše od 6 mesecev

Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p.

Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

1. Od 1.1.2021 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 38,61€ in sicer 9,65€ (povprečna plača oktober 2020 = 821,44€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 28,96€ (25% povprečne plače oktober 2020 = 25% X 1.18.21,44€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu.
2. Do 31.3.2021 je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 36,56€. Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja  (Ur.l.18/2020 z dne 11.3.2020) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta.

V primeru, da zavezanec  v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ.

Skupni pavšalni prispevki do 31.3.2021 so 75,17€ (36,56€ + 38,61€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec.

Nova zavarovalna osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost

Najnižja osnova za prispevke za socialno varnost  samostojnega podjetnika je od februarja 2021 dalje 1.113,72€ (60% povprečne plače za leto 2020, ki je 1.856,20€).

Najnižja osnova za socialno varnost družbenika, ki je poslovodna oseba (zavarovalna podlaga 040) je od februarja 2021 dalje 1.670,58€  (90% povprečne letne plače za leto 2020, ki je 1.856,20€),

Najvišja osnova za prispevke samostojnega podjetnika in družbenika je od februarja 2021 dalje  6.496,70€ (3,5 kratnik PP 2020 ).

Višina prispevkov

Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnika plačuje od februarja 2021 dalje, so v višini 425,53€.

Najnižji prispevki za socialno varnost družbenika, ki je poslovodna oseba (zavarovalna podlaga 040) je od februarja 2021 v višini 638,16 €.

Najvišji prispevki samostojnega podjetnika in družbenika so od februarja 2021 dalje  2.481,75€.

Odlok o začasni PREPOVEDI ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ( Ur. l. 17/2021 z dne 5.2.2021), –VELJAVNOST 6. februar  do vključno 12.februar 2021, določa:

• Prepovedano je ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom (končnemu potrošniku fizični osebi)
• Dovoljeno je ponujanje in prodaja blaga in storitev med podjetij ob obveznem upoštevajte navodila NIJZ  in se kolikor je le mogoče, izogibati stikom
• Dovoljeno je delo v delavnicah  z upoštevanjem priporočil NIJZ za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 - obvezno upoštevajte navodila  ( varnostna razdalja, razkuževanje oz. umivanje rok z milom, uporaba rokavic, zaščitne maske, izogibanje delu v skupinah, …

IZJEME: Med izjemami, ki dovoljujejo ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom so:

Izjeme od prepovedi, ki niso pogojene z izvedbo testa, med drugim veljajo za:

1. dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
2. gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
3. osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
4. storitve frizerskih salonov ter medicinske pedikure in medicinske manikure,
5. čistilne servise in čistilnice,
6. servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
7. druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Izjeme od prepoved, ki zahtevajo izvedbo testa ( zaposlenega / potrošnika), pa veljajo za:

1. prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
2. prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
3. kmetijske prodajalne,
4. specializirane prodajalne z otroškim programom,
5. prodajalne s površino do 400 m2, ne glede na vrsto blaga,
6. tržnice,
7. druge servisne delavnice s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
8. storitve nepremičninskega posredovanja ( test potrošnika),
9. storitve higienske nege, ki niso storitve frizerskih salonov, medicinske pedikure in medicinske manikure (kot na primer kozmetične dejavnosti, pedikura, dejavnosti salonov za nego telesa) ( test potrošnika)
10. individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice) ( test potrošnika)
11. storitve salonov za nego živali ( test potrošnika)

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev v okviru izjem, ki zahtevajo izvedbo testa, je dovoljeno le pod pogojem, da zaposleni, ki izvajajo tovrstno ponudbo in prodajo blaga in storite, enkrat tedensko opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi. Ponujanje in prodajanje tovrstnega blaga in storitev torej lahko opravljajo le zaposleni, ki imajo negativni izvid testa, opravljenega v Republiki Sloveniji.

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev iz 8. do 11. točke izjem, ki zahtevajo izvedbo testiranja, pa je dovoljeno le pod pogojem, da potrošniki predhodno opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi in da osebi, ki izvaja tovrstno ponudbo ter prodajo blaga in storitev, predložijo negativni izvid testa, opravljenega v Republiki Sloveniji, ki ni starejši od 24 ur.

Za izjeme, določene pod točkami 1, 2, 3, 4 in 6, ki zahtevajo izvedbo testa, začne pogoj tedenskega testiranja zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi, veljati 12. februarja 2021.

Izjeme, določene v 5. in 7. do 11. točki, ki zahtevajo izvedbo testa, začnejo veljati od 9. februarja 2021 dalje, ob pogoju negativnega izvida testa zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi, oziroma so dejavnosti lahko odprte že od 6. februarja 2021,  v kolikor zaposleni že izpolnjujejo pogoj zagotovitve negativnega izvida testa.

Vir: seja Vlade 5.2.2021

KRIZNI DODATEK - Pojasnilo Ministrstva za finance z dne 8.1.2021 glede izplačila kriznega dodatka

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list Republike Slovenije, številka 203/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUPOPDVE) v prvem odstavku 85. člena določa, da vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Pri opredelitvi višine zadnje plače je treba izhajati iz drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list, številka 21/13, 78/13-popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), ki določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Pojasnilo ministrstva za finance